50-letni igralec Charlie Sheen je v intervjuju razkril, da je imel močne glavobole, se močno potil in bil popolnoma izčrpan, ko so ga sprejeli v bolnišnico in mu opravili vrsto testov. ''Mislil sem, da imam možganski tumor. Mislil sem, da je vsega konec. Naredili so serijo testov in nato vstopili v sobo in rekli: 'Evo, to se dogaja s tabo.' To so težke tri črke, ki jih moraš dojeti,'' je razkril v intervjuju in priznal, da za okužbo ve že štiri leta. Čeprav ne ve natanko, kdaj se je okužil, je svojo bolezen dolgo skrival ter plačal milijone dolarjev ljudem, ki so ga izsiljevali, da njegova skrivnost ne bi prišla v javnost. 

Da je bolezen dolgo časa skrival, ni tako nenavadno, je za CNN Health pojasnil Jonathan Scott, predsednik neprofitne organizacije Boston's Victory Programs, ki se vsakodnevno srečuje z ljudmi z diagnozo HIV in aids: ''Nisem presenečen, da je plačal toliko denarja, da bi bolezen skril. Okužbe z virusom HIV se še vedno drži močna stigma in celo 30 let po tem, ko bolezen dobro poznamo, je stigma še vedno povsem drugačna kot pri drugih boleznih, kot je denimo rak dojke.''

Predsednik organizacije, ki je tudi sam HIV pozitiven, se spominja, da se je tudi sam težko sprijaznil z diagnozo: ''Tudi sam sem se testiral že leta 1987, a nisem šel po izvide vse do konca leta 1989, drugim pa za rezultate testov nisem povedal še leto dni po tem. Močno sočustvujem z vsakomur, ki mora po tej poti.''

''Stigma, ki se drži okužbe s HIV, je dobesedno smešna,'' se strinja nekdanja uporabnica heroina JoAnn Coull, ki so ji okužbo diagnosticirali leta 1987. ''Po diagnozi se spopadeš z najrazličnejšimi težavami, vključno z depresijo,'' pojasni. To je v intervjuju priznal tudi igralec Charlie Sheen, ki je povedal, da je po diagnozi zapadel v hudo depresijo in skušal uiti resnici z utapljanjem v alkoholu in drogah.

Prav stigmatiziranje bolezni je tudi glavni vzrok, da se mnogi ne testirajo in s tem zamudijo priložnost za zdravljenje s protivirusnimi zdravili. Pravočasno zdravljenje lahko prepreči, da bi se okužba s HIV razvila v bolezen aids, ko je pričakovana življenjska doba le še tri do štiri leta. Čeprav okužba z virusom HIV ni ozdravljiva, pa z zdravljenjem močno znižajo količino virusa v telesu in zmanjšajo možnosti prenosa z nezaščitenim spolnim odnosom na druge osebe za kar 90 odsotkov.

JoAnn Coull tako pravi, da po zaslugi dnevnega koktajla protivirusnih zdravil, ki jih vzame, virus HIV pri njej skorajda ni opazen. Virus HIV v telesu napade T-celice in se z njihovo pomočjo širi. ''Število mojih T-celic je upadlo že na 30, danes pa jih imam preko 500. Sem živi dokaz, da ta zdravila delujejo,'' je pojasnila in dodala, da je hvaležna za ekipo zdravnikov, ki pomaga pri zdravljenju in za podporno skupino v programu Victory Programs, ki ji stoji ob strani v najhujših trenutkih. Sedaj je sama v oporo tudi drugim, ki izvedo za svojo diagnozo. ''Ženske, s katerimi se srečujem prihajajo iz različnih kultur. Imajo močan občutek krivde, čeprav so se okužile preko svojih partnerjev, ki so bili nezvesti. Mislijo, da so umazane, da so manj vredne in mislijo, da ne bodo več živele. Strah jih je tudi obsodb, s katerimi bodo morali živeti njihovi otroci. Skrbi jih, da bi jih zafrkavali ali se jim izogibali v strahu, da se ne bi okužili. Zato se prepogosto izlorajo in takrat potrebujejo podporno skupino.''

V ZDA trenutno po ocenah ameriškega centra za nadzor bolezni in preventivo živi okoli 1,2 milijona ljudi z virusom HIV. ''Od teh jih le okoli 37 odsotkov redno obiskuje zdravniške preglede,'' je pojasni dr. Stephen Boswell, predsednik zdravstvene organizacije Boston's Fenway Health, ki se ukvarja z istospolno usmerjenimi, biseksulaci in transseksualci. ''Zanikanje je močna stvar in včasih je tako lažje. Še posebej, če nimaš izrazitih simptomov, je velikokrat lažje zanikati vse skupaj. Ljudje se sčasoma sprijaznijo, a navadno traja nekaj časa. To je normalen odziv. Težava je le v tem, da če traja predolgo, je to slabše za pacienta.''

''Najpomembnejša stvar, ki jo nekdo naredi je, da ve ali je okužen ali ne. Testirajte se in če imate virus HIV začnite z majhnimi koraki. Imamo dostop do odličnih podpornih sistemov, odličnih zdravnikov in učinkovitih zdravil,'' svetuje Coullova.

Predsednik organizacije Boston's Victory Programs Jonathan Scott pa dodaja, da bo še veliko treba narediti na področju zmanjšanju stigme okuženih. Prav zato je neizmerno hvaležen igralcu Charlieju Sheenu, da je o svoji okužbi javno spregovoril. ''Čestitam Charlieju Sheenu, da je javno priznal svojo diagnozo. Velik korak naprej v epidemiji HIV je bil tudi trenutek, ko so diagnozo priznali Magic Johnson, Rock Hudson in Greg Louganis kot olimpijski zmagovalec. To je bilo pred 25 leti in danes HIV ni več tako usoden in neozdravljiv, kot je bil nekoč. Kljub vsemu pa moramo pomagati še številnim ljudem in imamo še veliko dela,'' doda Scott.

Coulova pa dodaja: ''Ko sem slišala njegov intervju, sem se mu priklonila. Hvala Charlie. To je natanko to, kar potrebujemo.''