Charllote Patt se je rodila z redko genetsko boleznijo, Shprintzen-Goldbergovin sindromom, za katero je bilo do sedaj zabeleženih le malo primerov, samo 50 na svetu. Gre za sindrom, ki prizadene vezivno tkivo telesa, kot so mišice, kosti in notranji organi.

Eden najbolj vidnih posledic bolezni je, da se kosti v lobanji zrastejo prehitro in preprečijo normalen razvoj glave. Prav zato imajo lahko dojenčki s tem stanjem dolgo, ozko in napačno oblikovano glavo z očmi daleč narazen, piše ameriška raziskovalna organizacija The Marfan Foundation. Otroci, rojeni s tem stanjem, imajo lahko tudi šibke mišice ter srčne in možganske abnormalnosti.

Zdravniki so težave s pomočjo ultrazvoka opazili že med nosečnostjo, a ker je sindrom tako redek, nihče ni natanko vedel, kaj  je narobe z njo, zaradi tega staršem niso predlagali splava. Kaj natanko je vzrok za njene abnormalnosti, so odkrili šele po rojstvu, ko so se že borili za njeno življenje.

''Ob rojstvu ni jokala in bila je omrtvela. Takoj so jo priključili na aparate za ohranjanje pri življenju, saj sama ni mogla dihati. Charlotte so kasneje opravili še deset operacij, da bi ji pomagali s stanji, s katerimi se je spopadala in v eni točki so zdravniki nad njo že obupali. Niso vedeli, kako se spopasti z vsemi hudimi abnormalnostmi, s katerimi se je spopadala in številni zdravniki niso želeli delati z nami v 'Ekipi Charlotte,'' je povedala njena mati Tammy Patt. ''Res sem mislila, da Charlotte ne bo dolgo živela, a sedaj vidim njen napredek in kako se bori skozi vsa zdravljenja, ki jih potrebuje. Nikoli ne pričakuješ, da boš postal starš otroka s posebnimi potrebami. Veliko žalovanja je bilo, ko se je Charllote rodila. Bila sva neverjetno vesela, da je živa, a hudo prizadeta, ker se bo morala vse življenje spopadati s številnimi izzivi.''

Charlotte sta lepo sprejela tudi njena brat in sestra - 5-letna Novella in 3-letni Wyatt. Dejstvo, da sta jo sprejela, je za mater najpomembnejše. ''Morali smo se naučiti, kako njeno drugačnost vključiti v naša življenja. Ko je Charlotte odraščala, je morala skozi številne operacije in to sva skušala pojasniti Novelli in Wyattu. Razumeta, da se morata do Charlotte obnašati drugače kot do drugih dojenčkov njene starosti. Ne moreta je držati na enak način, morata biti res nežna, njena čustva lahko prepoznavata samo preko izrazov na njenem obrazu. Razumeta, da se je njuna sestra taka rodila in da potrebuje pomoč zdravnikov. Vidi se, da ju to kdaj prizadane in da sta zaradi tega žalostna. Tisto, ob čemer se mi stopi srce pa je, da je Charlotte za njiju tako lepa kot vsi ostali otroci in da vidita preko njene fizične podobe.''

Tammy pripoveduje, da je kljub genetski bolezni Charlotte od rojstva izjemno napredovala. A njene šibke mišice so vse bolj problematične, saj postaja vedno težja in jo je vedno težje nositi. ''Še vedno se spopadam z res težkimi dnevi, ko si želim le, da bi vse težave izginile. Žalostna sem, ko vidim, da ne morem potolažiti svojih otrok ali ko ne moremo početi stvari, ki bi jih radi počeli. Vedno sem zaskrbljena glede tega, kaj Charlotte potrebuje. Skrbi me, da zdravniki ne bodo imeli zdravljenja in znanja za odpravljanje njenih težav ali da bom pozabila na kaj, kar bi lahko ogrožalo njeno življenje. Charlotte je do sedaj neverjetno napredovala in vsem zdravnikom dokazala, da so se motili. Vsi, ki jo vidijo, lahko opazijo, da ji gre vse bolje. Res je velika borka. Še naprej se bomo borili in ji skušali narediti kar se da kvalitetno življenje. Naš trenutni načrt je, da naš družinski avtomobil prilagodimo za voziček, da bo lahko Charlotte lažje in pogosteje potovala.''