Zakaj sploh pride do napada astme?

Astma je kronična vnetna bolezen večjih in manjših dihalnih poti, torej bronhijev in bronhiolov. Pri njej gre za preveliko odzivnost dihalnih poti na različne alergene. Takrat se stene dihalnih poti skrčijo, in to nato oteži dihanje.

Kako jo zdravimo?

Astmo zdravimo z zdravili, ki lajšajo simptome astme in tako bolniku olajšajo dihanje, in pa zdravili, ki preprečujejo poslabšanje astme. Ta varujejo dihalne poti in zmanjšajo pogostost astmatičnih napadov. Obe vrsti zdravil sta v obliki pršil za vdihavanje in tako omogočata takojšen dostop zdravila do vnetih dihalnih poti. Sicer pa je najpomembneje, da se izogibate alergenom, ki bi astmatične napade izzvali.

- Eden najpogostejših sprožilcev astmatičnega napada je zagotovo prehlad, ki pa se mu je najtežje izogniti. Prav zato je redna uporaba zdravil, ki preprečujejo astmatični napad še kako pomembna, saj zmanjša tveganje ob prehladih in drugih okužbah. Priporočljiva pa je preventiva, torej, da vseskozi uživate zdravo prehrano z veliko sadja in zelenjave.

- Pogosti sprožilci so tudi hišni ljubljenčki. Alergene namreč najdemo v njihovi dlaki, slini, luskah odmrle kože in seču. V tem primeru pazite, da se domače živali ne bodo zadrževale v dnevni sobi in spalnici.

- Tudi cvetni prah lahko izzove astmatični napad. Zato se v vročem in suhem vremenu ne zadržujte dlje časa v naravi, izogibajte se nepokošeni travi, ne odpirajte oken v avtomobilu in zračite prostore, ko je najmanjša koncentracija cvetnega prahu v zraku.

- Za astmatike je izjemno priporočljivo, da opustijo kajenje, saj se jim bo tako zdravstveno stanje izboljšalo že po nekaj tednih. Že pasivno kajenje jim namreč škodi, zato se izogibajte zakajenih prostorov. Ne samo to, če načrtujete naraščaj, je zelo pomembno, da oba opustita kajenje, saj je bilo dokazano, da so otroci kadilcev bolj nagnjeni k astmi.

- Veliko bolnikov z astmo je alergičnih tudi na iztrebke mikroskopsko majhnih pršic, ki jih najdemo v vzmetnicah in oblazinjenemu pohištvu.

- Nenadne vremenske spremembe, hladno in vetrovno vreme lahko povzročijo poslabšanje. Pa tudi izjemna onesnaženost zraka, izpušni plini, hlapi barvil, parfumi in nekatere druge kemikalije.

- Astmatiki morajo biti previdni tudi pri uporabi zdravil. Dobro je, da farmacevta vedno prej opozorite, da imate astmo. Sprožilci so na primer aspirin ali nekatera druga nesteroidna protivnetna zdravila (na primer ibuprofen) in zaviralci beta adrenergičnih receptorjev, s katerimi zdravimo bolezni srca in glavkom.

- Do poslabšanja simptomov lahko pride tudi pred menstruacijo, med nosečnostjo ali menopavzo.

- Tudi nekatera vrsta hrana, na primer mlečni izdelki, ribe, oreščki ali kvas, lahko v redkih primerih povzročijo astmatični napad.

Bolnik lahko nadzoruje napredovanje bolezni z merilcem PEF. To je povsem preprosta naprava, s katero določimo največji pretok zraka med izdihom. Če bolnik opravlja meritve vsak dan, bo ob poslabšanju astme že zgodaj opazil zmanjšanje vrednosti PEF.

Kaj storiti ob astmatičnem napadu?

Včasih kljub vsem preventivnim ukrepom vendarle lahko pride do astmatičnega napada. Najpogosteje ob uporabi nekaj vpihov pršila napad izzveni. Če pa kljub temu ni nič bolje, se skušajte sprostiti, kolikor vam tako dihanje dopušča. Usedite se, ležanje ni priporočljivo. Roki naj počivata na kolenih, nanju se oprite. Poskusite čim bolj upočasniti dihanje, nato pa počakajte 5 do 10 minut. Če še vedno ni bolje, potem pokličite zdravnika ali reševalce. Do njihovega prihoda si vsakih nekaj minut vpihnite odmerek pršila. Vzemite še tableto steroida, če je to del načrta samozdravljenja, ki vam ga je svetoval zdravnik.

Sicer pa za astmo zboli od 4–5 odstotkov odraslih ljudi, bolezen pa je pogostejša pri otrocih. Zboli več dečkov kot deklic, pri odraslih pa je razmerje med spoloma enako.