Američanka Mikayla Vacher iz Rhode Islanda je večino svojega otroštva preživela ob plezanju po drevesih in pohodih po gozdovih. Pri 13-letih pa se je nenadno spopadla s hudo izčrpanostjo. Če je imela prej energijo za vse njene dogodivščine, je kar naenkrat ostala popolnoma brez energije, v bolečinah, brez upanja, s hudimi migrenami in izpuščaji po telesu. Ko jo je mati odpeljala k zdravniku na pregled, jo je zdravnik zavrnil, češ da pretirava. Ko sta se vračali k zdravniku in iskali drugo mnenje, so se ti že skorajda smejali njeni melodrami, se spominja. Vsak njen simptom so zavrnili z besedami, da je vse v njeni glavi in jo pošiljali od enega specialsita k drugemu. Osebni zdravnik ji je predpisal antidepresive in zdravila proti anksioznosti in jo poslal k psihiatru, češ da se spopada z depresijo. Celo nekateri njeni prijatelji in člani družine so se strinjali, da pretirava. Dokler Mikayla sama ni začela verjeti v to, da si simptome v resnici izmišljuje.

A psihiatri, ki jih je obiskala, so bili zmedeni in dejali, da nima depresije. Spodbujali so jo, naj zaupa svojemu notranjemu občutku in se še naprej bori za pravilno diagnozo. Da je prejela pravilno diagnozo je trajalo kar pet let. Šele, ko je bila stara 18 let, je obiskala nevrologa, ki je končno vedel, zakaj gre. V manj kot nekaj tednih je postavil diagnozo: lymska borelioza. Izkazalo se je, da se je Mikayli ves ta čas v resnici spopadala z boleznijo, ki jo prenašajo klopi in jo je dobila že pred leto, ko je veliko časa preživela ob kampiranjih v gozdovih.  

Kako vemo, da nas je klop okužil z lymsko boreliozo? Odgovarja infektolog mag. Branko Šibanc iz UKC LJ.

''Nisem mogla verjeti. Pred tem sem že slišala za lymsko boreliozo, a se mi niti sanjalo ni, da gre za tako resno bolezen in da je lahko tako huda, če se je leta in leta ne zdravi,'' je sedaj 23-letna Mikayla povedala za britanski Mail Online. ''Vedno sem vedela, da nekaj ni v redu in da se ne spopadam z depresijo, a ko ti toliko profesionalcev reče, da je vse v tvoji glavi, je težko, da jim ne bi verjel. Težava z lymsko boreliozo je, da je nevidna: od zunaj si videti zdrav, navznotri pa umiraš.''

''Vedno sem se skušala potegniti zase in se prepričati, da je moj glas slišan, a bilo je težko, saj sem bila otrok. A na koncu sem se morala samo vedno znova spomniti, da sama vem najbolje, kaj je najboljše za moje telo in da si moram zaupati.''

Lymska borelioza je bolezen, ki je posledica okužbe z bakterijami Borrelia burgdorferi, ki jo prenašajo klopi. Bolezen prizadene kožo, živčevje, srce, sklepe in oči in v zadnji fazi privede do kronične prizadetosti sklepov, živčevja in kože.

''Sprva sem občutila močno olajšanje, saj sem končno vedela, kaj je vzrok za moje težave in sem lahko pokazala vsem, ki mi niso verjeli, da sem bila v resnici bolna. Da sem imela prav. Sem zelo močna oseba, a ko je toliko ljudi okoli tebe - za mnoge od njih si mislil, da so te imeli radi - in ko te ignorirajo, te zaničujejo ... Seveda jim pričneš verjeti. Izgubiš se, izgubiš pozitivno samopodobo. Gre za zlorabo. Čisto zlorabo in to ni prav."

Ko je izvedela za pravo diagnozo, ni sledilo le zdravljenje, a tudi odvajanje od antidepresivov, ki jih je dobila za blaženje anksioznosti. Ko je prenehala jemati zdravila, se je spopadla s številnimi odtegnitvenimi simptomi. Zdravila, ki jih otrokom predpisujejo za zdravljenje depresije, povzročajo močno odvisnost in se je težko odvaditi od njih. Sprožijo lahko tudi misli na samomor. ''Težko je nehati jemati zdravila. Spopadam se s številnimi stranskimi učinki in simptomi. Opozorili so me, da bo težko in bila sem prestrašena. Veliko je emocionalnih vzponov in padcev.''

Poleg tega je bila njena bolezen že močno napredovana. Lymsko boreliozo je tako kot druge bolezni najbolje zdraviti takoj, ko pride do nje, a napačna diagnoza lahko privede do tega, da jo zdravijo pozno. Bolezen lahko privede do popolne izgube motorike in občutka v telesu in do oblike paralize. Mikayla ima omejeno gibljivost, spopada se z utrujenostjo, prizadetimi sklepi in živčevjem. Prav zato ne more več igrati hokeja, ki ga je nekoč rada igrala, prav tako ne more biti v koraku s svojimi prijatelji in z njimi hoditi na različne dejavnosti, kot bi si želela.

Kljub temu se sedaj trudi, da bi dokončala šolo za višjo medicinsko sestro in si želi, da se bo življenje enkrat znova postavilo na pravo pot. Kot pravi, pa jo je bolezen spremenila za vedno. ''Sedaj niti ene sekunde dneva ne jemljem kot samoumevno in naučila sem se upočasniti in res uživati življenje. Uživati v majhnih lepih trenutkih.''

Poleg tega se sedaj zavzema za osveščanje o lymski boreliozi, saj lahko zgodnje odkrivanje bolezni močno izboljša možnosti za ozdravitev.