O kronični ledvični bolezni

Ledvična bolezen je zelo skrivnostna, poteka tiho, neopazno in je zato zelo pomembno, da še posebej tisti, ki so bolj ogroženi, opravijo teste za zgodnje odkrivanje. Ledvice so eden najpomembnejših očiščevalnih organov v telesu in je zato za njih treba lepo skrbeti. O kronični ledvični bolezni govorimo, ko njihovo delovanje počasi peša. Bolezen potrdijo z laboratorijskimi testi, ko pri bolniku vsaj tri mesece zapored zaznajo beljakovine ali rdeče krvničke v urinu, pa tudi s slikovnimi preiskavami sečil, na primer z ultrazvokom, če zaznajo nepravilnosti, četudi ledvice sicer delujejo normalno.

Možnosti zdravljenja pri končni odpovedi ledvic

Bolezen napreduje zelo počasi glede na pešanje ledvičnega delovanja in jo razdelimo na pet stopenj. Pri zadnji ledvice dokončno odpovejo, zato mora bolnik začeti zdravljenje z dializo ali mu morajo ledvico presaditi.

Dializa

Poznamo dve vrsti dialize, hermodializo in peritonealno dializo. Hermodializo izvajajo v dializnih centrih in pomeni čiščenje krvi s pomočjo umetne ledvice. Bolnik mora na dializo trikrat na teden, hkrati pa mora upoštevati zelo stroga pravila glede prehrane. Peritonealna dializa je trebušna dializa, ki jo bolnik izvaja sam na domu. V trebušno votlino si vtoči dva litra posebne raztopine, v katero se potem odlagajo strupene snovi, ki se kopičijo v telesu. Tekočino po nekaj urah bolnik iztoči iz trebušne votline in zavrže ter ponovno vroči svežo raztopino, postopek pa ponovi štirikrat na dan.

Presaditev

Veliko učinkovitejša metoda od dialize je presaditev, pri čemer bolniku presadijo ledvico umrlega ali živečega darovalca. Za presaditev ni nobene starostne omejitve, študije pa kažejo, da je življenjska doba bolnikov s presajeno ledvico bistveno daljša od ostalih. Ocenjujejo, da najmanj 88 odstotkov bolnikov preživi naslednjih pet let. Da telo sprejme presajeni organ, mora biti imunski sistem stabilen, zato mora bolnik do konca življenja jemati zdravila, ki zmanjšujejo imunski odziv telesa, da ne zavrne tujega organa, in zdravila, ki vzpostavljajo ravnovesje v telesu.

Ob sodobnih zdravilih se je preživetje presajene ledvice podaljšalo, zaradi česa pričakujejo, da bo po dvajsetih letih delovala še pri okoli polovici bolnikov. Tudi bolniki s presajeno ledvico morajo upoštevati nekatere omejitve glede prehrane, a so te bistveno manjše kot pri tistih, ki se zdravijo z dializo. Najpomembnejše je, da presaditev ledvice izboljša kakovost življenja ledvičnega bolnika, ta lahko nemoteno obiskuje šolo, je polno zaposlen in se posveča tudi ostalim aktivnostim, ženskam v rodni dobi se poveča možnost zanositve, poleg vsega pa se zmanjša tudi pogostost srčno-žilnih zapletov.

Darujte ledvico, podarite življenje

Večini bolnikov v Sloveniji presadijo ledvico mrtvega darovalca, za darovanje v času življenja pa se lahko odločijo družinski člani ali partner bolnika, če to dovoli posebna etična komisija. Slovenija je članica Evrotransplanta, organizacije, ki združuje transplantacijske centre, laboratorije in donorske bolnišnice iz sedmih držav, s katerimi si Slovenija izmenjuje organe, ravno to sodelovanje pa rešuje mnoga življenja. Nacionalni program zdravljenja s presaditvijo organov pa povezuje Slovenija-transplant, Zavod RS za presaditve organov in tkiv, ki med drugim spodbuja vse, da v času življenja razmislijo o darovanju organov in tkiv. Od leta 2004 ima pri nas vsak, ki želi za namen zdravljenja darovati organe, možnost, da to tudi uradno zabeleži. Več o tem si lahko preberete na spletni strani omenjenega zavoda. Vaši podatki so strogo varovani in imajo do njih dostop le pooblaščene osebe, če si pozneje premislite, lahko seveda svojo odločitev tudi prekličete. O darovanju organov je vsekakor vredno razmisliti, saj s tem lahko nekomu rešite življenje, tako kot ga nekdo drug lahko reši vam.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na