Ogroženost za rakom se zmerno veča, vsako leto zboli več kot 12.000 Slovencev, od tega 6.000 moških in 5.500 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5.500, okrog 3.000 moških in 2.400 žensk; med nami živi že več kot 70.000 ljudi, ki so bili kdaj koli zdravljeni zaradi ene od rakavih bolezni. Pogostost se veča z leti, tako jih je od vseh rakavih bolnikov kar 58 % zbolelo po svojem 65. letu. Ker se sloven­sko prebivalstvo stara, je samo zaradi vedno večjega deleža starejših pričakovati, da se bo število novih primerov raka še večalo.

2. Kaj so vzroki za najpogostejše rake?

Najpogostejši raki pri nas (rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač; ogroženost z njimi je treba zmanjšati z ukrepi primarne preventive. Rak je pri otrocih izjemno redka bolezen; pri njih so najpogostejše levkemije.

3. Kam sodi Slovenija po obolevnosti v primerjavi z drugimi državami?

Obolevnost za rakom v Sloveniji je manjša od povprečne v EU, umrljivost pa nekoliko večja. Podobno kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji rak na drugem mestu med vzroki smrti. Leta 2006 je bila ocenjena umrljivost za rakom pri obeh spolih (283,1/100.000 pri moških in 148,8/100.000 pri ženskah) nekoliko večja od povprečne v EU (236,4/100.000 pri moških in 136,2/100.000 pri ženskah) – umrljivost nekoliko večja, ker so raki od diagnozi bolj napredovali in zato slabše ozdravljivi.

4. Za uspešno zdravljenje je izjemno pomembno tudi zgodnje odkrivanje raka. Kateri pregledi so priporočljivi?

Če se pojavijo sumljivi bolezenski znaki, potem je potreben pregled pri izbranem zdravniku. Pri ljudeh brez zdravstvenih težav pa priporočamo samo udeležbo v presejalnih programih. Dejavniki tveganja so za nekatere rakave bolezni manj znani ali pa je nanje težko vplivati bodisi s spremembo načina življenja ali okolja. Pomembno pa je, da je raka mogoče tem uspešneje zdraviti, čim prej je odkrit. Zato je pomembno poznati možne začetne znake raznih vrst rakov. Izkušnje s sveta, pa tudi naše, namreč kažejo, da ljudje predolgo odlašajo z obiskom pri zdravniku in s tem zamudijo čas, ko bi bolezen lahko še uspeš­no zdravili. Zato nadaljnji nasveti opozarjajo, na katere simptome in znake naj bi bili še posebno pozorni:

- Obiščite zdravnika, če opazite bulo ali ranico, ki se ne zaceli, kjer koli na telesu, tudi v ustih, materino znamenje, ki je spremenilo obliko, veli­kost ali barvo ali neobi­čaj­no krvavitev.

- Obiščite zdravnika, če imate dolgotrajne težave, npr. trdovraten kašelj, hri­pavost, spremembe pri mali ali veliki potrebi ali nepojasnjeno hujšanje.

Za odkrivanje nekaterih vrst raka so že na voljo bolj ali manj preproste preiskave in testi, s katerimi se da pri ljudeh, ki še nimajo nobenih težav, ugo­toviti, ali že imajo raka ali njegove predstopnje. Uporabo takih testov pri navidezno zdravih ljudeh ime­nu­jemo presejanje (screening). Najbolj uveljavljene so presejalne preiskave prav pri ženskah, in sicer pre­gled celic v brisu materničnega vratu in rentgensko slikanje dojk, mamogra­fija. Naslednja priporočila Evropskega kodeksa spodbujajo ženske in moške, naj se udeležujejo presejalnih programov:

- Ženske po 25. letu redno hodite na odvzem brisa materničnega vratu. Udele­žuj­te se presejalnega programa za raka materničnega vratu, ki naj bo organiziran v skla­du z evropskimi smernicami za zagotavljanje kakovosti; v Sloveniji je to program ZORA.

- Ženske po 50. letu redno hodite na mamografski pregled. Udeležujte se prese­jal­nega programa, ki naj bo organiziran v skladu z evropskimi smernicami za zago­tavljanje kakovosti mamogskga presejanja; v Sloveniji je to program DORA.

- Moški in ženske po 50. letu redno hodite na preventivni pregled za odkrivanje raka debelega črevesa in danke. Udeležujte se presejalnega programa, ki naj bo organiziran tako, da zagotavlja kar največjo kakovost; v Sloveniji je to program SVIT.

5. Kako ljudje lahko sami poskrbijo za preventivo?

Upoštevajo naj nasvete Evropskega kodeksa proti raku. Prvih šest nasvetov je zbranih pod naslovom Neka­te­rim rakom se lahko izognete in izboljšate svoje zdravje, če začnete živeti bolj zdravo,  namenjeni pa so preprečevanju zbolevanja za rakom. Nasve­ti so seveda taki, da njihovo upoštevanje ne varuje le pred rakom, ampak tudi pred drugimi kroničnimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in ožilja, ki so tudi sicer najusodnejše. Zato bi moralo upo­šte­vanje priporočil Evropskega kodeksa izboljšati zdravstveno stanje nasploh.

- Ne kadite. Kadilci, prenehajte kaditi čim prej in ne kadite v navzočnosti drugih. Tisti, ki ne kadite, ne poskušajte tobaka.
- Vzdržujte primerno telesno težo in pazite, da ne boste pretežki.
- Bodite telesno bolj dejavni.
- Pojejte več zelenjave in sadja vseh vrst, zmanjšajte pa uživanje živil z maščobami živalskega izvora.
- Omejite pitje alkoholnih pijač – vina, piva in žganih pijač.
- Izogibajte se čezmernemu sončenju in pazite, da vas, predvsem pa otrok ne ope­če sonce.
- Natančno spoštujte predpise, ki so namenjeni preprečevanju izpostavljenosti zna­nim karcinogenom. Upoštevajte vsa zdravstvena in varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahko povzročale raka.

6. Kakšne aktivnosti pripravljate v prvem tednu marca, ki velja za teden boja proti raku?

Letošnje leto naša sporočila še posebej namenjamo zadnjemu izmed priporočil Evropskega kodeksa proti raku, ki opozarja na pomen nalezljivih bolezni v nastanku raka in spodbuja k cepljenju proti tistim, za katere so cepiva na voljo.

Strokovnjaki ocenjujejo, da lahko trajnim okužbam z virusi, bakterijami ali paraziti pripišemo okrog 18 % vseh rakov po svetu, v Evropski zvezi nekoliko manj, okrog 10 %. V Evropi so od virusnih najpomembnejše okužbe z virusi hepatitisa B in C, ki jih povezujejo z jetrnim rakom in z nekaterimi vrstami humanih papilomskih virusov (HPV), ki so povezani z nastankom raka materničnega vratu. Cepljenje otrok pred hepatitisom B je pri nas uveljavljeno že več let, od leta 2009 pa je deklicam 6. razreda na voljo tudi cepljenje proti humanim papilomskim virusom.

Precepljenost deklic proti okužbi HPV je v Sloveniji še vedno majhna, zato se Zveza še zlasti v tem tednu pridružuje prizadevanjem za spodbudo deklicam (oz. njihovim staršem), da se odločijo za cepljenje proti HPV, saj je cepivo varno in učinkovito. Ker cepivo nima varovalnega učinka pri ženskah, ki so že okužene s HPV, je treba spodbujati cepljenje pred prvim spolnim odnosom. Zveza v tem tednu izdaja tudi novo informativno zgibanko, ki bo v šolah na voljo deklicam in njihovim staršem.

Sicer pa bodo v tednu boja proti raku bodo potekale različne dejavnosti: Tradicionalni dan odprtih vrat Onkološkega inštituta Ljubljana bo v četrtek, 10. marca ob 12. uri. V sredo, 9. 3. bo v sejni sobi Ministrstva za zdravje slavnostna seja Zveze. V torek bodo naša regijska društva v trgovskih centrih po Sloveniji učila samopregledovanja dojk in mod. V petek, 5. 3. bo na Osnovni šoli Lava Celje žrebanje otrok, podpisnikov slovesne obljube, za tradicionalni nagradni izlet v Gardaland