Majhna bunkica na njenem nosu je v samo petih tednih zrasla v velik tumor. A ko so ji ga odstranili, so odkrili, da je zlezel globoko v podkožje in živčevje. Operacija je trajala kar 16 ur. ''Dali so mi okoli 300 injekcij anestezije v obraz in nos, a mi niso mogli omrtvičiti tkiva. Vse sem čutila. Še danes imam nočne more zaradi te operacije.''

Ko je bilo operacije konec in se je Marisha pogledala v ogledalo, ji je manjkalo pol obraza. Nikoli ni bila še tako obupana kot v tem trenutku. A se je odločila, da se bo borila. ''Odkrila sem, da nad tem, kar se dogaja, nimam nobenega nadzora, a odločila sem se, da se bom proti temu borila z vso svojo energijo. Odločila sem se, da bom stisnila zobe in da se ne bom dala. To je pomenilo veliko bolečine, krvi, joka, čustev, delov telesa ...''

Sledila je rekonstrukcija sinusov in nosu. Odvzeli so ji tkivo z lasišča, s katerim so pokrili luknjo, ki jo je imela sredi obraza. Ko se je koža zacelila, je prestala še radioterapijo.

Kljub njenemu boju se je rak oktobra 2015 vrnil in se tokrat razširil po vsem njenem obrazu. Na licih ga je imela štirikrat, pod nosom, v nosnicah in na zgornji ustnici. Zdravniki so odstranjevali tumorje, ti pa so rasli znova in znova. Odvzeli so ji kožo s trebuha in jo presadili na obraz in na nos, poleg tega tudi na ustnice. A rak se je vseeno širil.

Njen ORL-kirurg ji je rekel, da je naredil vse, kar je v njegovi moči, zato se je obrnila še na maksilofacialnega kirurga, ki je naredil še nekaj operacij. A rak se je vračal in širil.

Poleti leta 2016 je Marisha živela z rakom v četrti stopnji z manj kot 20 odstotki za preživetje. Še ena operacija je bila načrtovana, a so predvidevali, da ne bo uspešna.

Ta je bila izjemno invazivna in njeno zadnje upanje. Septembra so ji odstranili velik del zgornje čeljusti, neba, levo sinusno kost in tkivo, sedem zob, tkivo med usti in dlesnijo. A operacija je bila končno uspešna.

Kot kaže, so odstranili vso rakavo tkivo, a zdaj se mora navaditi na življenje s protezo, ki zapira luknjo med usti in nosom. Nosi posebno masko, s katero se zavaruje pred okužbami, ko je v odprtih javnih prostorih. Redno dobiva grozljive okužbe sinusov, zaradi katerih ji postane slabo, živci pa so tako poškodovani, da ves čas živi z bolečino v ustih in nosu.

A danes nima več raka in življenje zajema s polno žlico. ''Veliko stvari je v življenju, nad katerimi ne bomo imeli nadzora. A če skušamo biti boljši, kot smo bili včeraj, smo lahko srečni, čeprav se spopademo z največjimi grozotami. Na koncu bomo vedno zmagali.''

Marisha je pri komaj 16 letih izgubila mamo, z očetom pa nima stika. Kljub temu ostaja pozitivna o svoji prihodnosti. ''Obljubila sem si, da ne bom nikoli dovolila raku zmagati. Toliko mi je že vzel. A ne bo me zlomil in ne bo mi vzel upanja in zaupanja v boga in ljubezen. V resnici zdaj veliko bolj odprto ljubim, in to počnem boljše kot prej. Vsak dan, ko se zbudim, imam priložnost za hvaležnost.''

Želi živeti kar se da normalno in srečno, zato rada skrbi za svojega 9 let starega pudla Orea, rada bere knjige, posluša glasbo, se druži s prijatelji. Prostovoljno pomaga drugim bolnikom z rakom in preživlja kar se da veliko časa s svojim bratom. V prihodnosti si želi pomagati ljudem, ki so se borili z rakom, in jim pomagati pri posttravmatskem stresu.