Dispneja ali težko dihanje je izraz, ki opisuje težave z dihanjem. Beseda prihaja iz grškega jezika: "dys" pomeni slabo, težko, "pneuma" pa sapa, dihanje, torej govorimo o težkem dihanju. Dispneja je pogost razlog, da se bolniki odpravijo na urgenco. Kot zanimivost lahko povemo, da so leta 2011 v ZDA zaradi zasoplosti zabeležili 3,7 milijona obiskov urgence.

Vloga dihalnega sistema se kaže predvsem v izmenjavi plinov in vzdrževanju kislinsko-bazične homeostaze, tako da se vsakršna motnja teh funkcij odraža v celotnem delovanju in kliničnem stanju bolnikov. Dispneja je eden najpogostejših simptomov bolezni, njen vzrok in diferencialna diagnoza pa zajemata vrsto kliničnih stanj – od blagih, kratkotrajnih bolezni do akutnih in smrtno nevarnih nujnih stanj.

Najpogostejši vzroki za dispnejo

Vzroki za dispnejo so številni in zapleteni, bolniki pa jo doživljajo in opisujejo različno, odvisno od vzroka. Večino bolnikov z dispnejo lahko glede na vzrok razvrstimo v dve skupini: 

✔ bolniki z boleznimi dihal, 

✔ bolniki s srčno-žilnimi boleznimi. 

Zato se izraza dihalna in srčna dispneja pogosto uporabljata v klinični praksi. Dihalno dispnejo lahko spremljajo motnje dihalnega centra, prezračevanja pljuč in izmenjave plinov. Ko gre za srčno dispnejo, je najpogosteje omenjena miokardna disfunkcija levega prekata, vendar je treba upoštevati, da se lahko vsi ti vzroki za dispnejo prepletajo.

Vzroki za dispnejo pri dihanju: poslabšanje KOPB, poslabšanje astme, pljučna embolija, pnevmotoraks, pljučnica, plevritis.

Kardiovaskularni vzroki za dispnejo: akutni koronarni sindrom, akutno in kronično srčno popuščanje, pljučni edem, motnje ritma in prevodnosti, bolezen srčne zaklopke in ostalo. 

Pri beleženju podatkov o bolnikih je treba upoštevati več pomembnih dejavnikov: trajanje dispneje, njeno resnost, s tem povezane simptome in prisotnost drugih bolezni ali dejavnikov tveganja.

Glede na trajanje je lahko dispneja akutna, subakutna in kronična. Akutna dispneja se pojavi nenadoma, traja nekaj minut in je akutni simptom hudih in potencialno usodnih bolezni, kot so akutna pljučna embolija, miokardni infarkt, akutna insuficienca zaklopk, pljučni edem in podobno. Subakutna dispneja traja nekaj ur do nekaj dni, najpogosteje pa jo povzročijo bronhialna astma, poslabšanje KOPB ali kronično srčno popuščanje. Kronična dispneja pa se razvije v več tednih ali mesecih in je povezana s kroničnimi boleznimi, kot so srčno popuščanje, kardiomiopatija, KOPB, pljučna fibroza, in kronična valvularna bolezen srca. Kronična pljučna hipertenzija in je pri nekaterih bolnikih prvi simptom anemije.

Huda dispneja se najpogosteje pojavi akutno pri bolnikih z pljučnim edemom, napetostnim pnevmotoraksom, hudim akutnim napadom astme ali veliko zaporo dihalnih poti ali pri masivni pljučni emboliji. Vročina, zlasti tista, povezana s kašljem, lahko pogosto kaže na pljučnico, bronhitis, laringitis in v hujših primerih sepso. Dispnejo, povezano s krizami zavesti ali občutkom preskakovanja srčnega utripa, pogosto opazimo pri bolnikih z aritmijami in motnjami prevodnosti ter pri tistih s pljučno embolijo. Pogosto se lahko zasoplost pojavi med čustvenim stresom.

Dispneja je torej pojav zasoplosti, ki je lahko posledica telesne aktivnosti, pa tudi različnih resnih zdravstvenih stanj. Pomembno je, da pravočasno obiščete zdravnika, da ugotovite resnični vzrok težave in dobite ustrezno zdravljenje.

Povzeto po Adiva.hr