Zaželeno je, da se nosečnost načrtuje več mesecev vnaprej in da nosečnost intenzivno nadzorujeta in pozorno spremljata tako ginekolog kot nevrolog. Nekatera zdravila proti epilepsiji delujejo teratogeno, kar pomeni, da lahko povzročijo prirojene napake pri otrocih. Z ustrezno časovno pripravo na nosečnost pa se lahko najdejo zdravila, ki jih bo nosečnica lahko jemala kljub nosečnosti. Pogovarjali smo se z 32-letno Slovenko, ki je kljub epilepsiji donosila zdravo punčko.

V kateri starosti ste imeli prvi epileptični napad? Kako ste se naučili živeti s tem?

Prvi epileptični napad se je pojavil pri 20 letih. Na začetku so mi rekli, da verjetno od izčrpanosti, ker EEG ni pokazal nobenega znaka epilepsije. Šele leta 2016, ko se mi je zgodil eden hujših napadov, sem tudi jaz začela resno jemati svoje stanje, čeprav je bil to že četrti napad. S tem sem se naučila živeti in tudi opustila svoje preveč natrpano življenje. Kmalu bo štiri leta od zadnjega napada in upam, da jih ne bo več. Je pa res, da se z vsako boleznijo težko sprijaznimo. Osebno sem svojo bolezen vzela za pustolovščino in jo tudi pozitivno sprejela. 

Rodili ste zdravo punčko, je bila vaša nosečnost načrtovana?

Oba z možem sva si želela otroka. Ker sva se kar nekaj časa trudila zanj, je bilo ogromno veselje, ko smo izvedeli, da se je na testu pokazal plusek.

Ste zaradi svoje bolezni veliko razmišljali o samem poteku nosečnosti?

Ne. Iskreno? Nisem se želela vnaprej poglabljati v tovrstne misli in si ustvarjati nepotrebnih strahov. 

Sta nosečnost vseskozi spremljala vaš ginekolog in nevrolog?

Da. Na tem mestu bi se želela obema zahvaliti, saj je vse potekalo brez težav. Za celotno podporo pri poteku nosečnosti sem jima izjemno hvaležna. Tudi ostalemu osebju lahko izrečem zgolj pohvale. Rodila pa sem v trboveljski porodnišnici.

Porodnišnica Trbovlje: majhna in domača

Kako je bilo z jemanjem zdravil med nosečnostjo?

Zdravila sem jemala normalno brez povečanih odmerkov tudi med nosečnostjo, čeprav naj bi bilo značilno, da se odmerek jemanja zdravil zaradi preventive poveča. Zdravila sem jemala naprej celo nosečnost, do poroda.

Ste med nosečnostjo jemali tudi povečane količine folne kisline?

Da. Zaradi vpliva keppre oziroma pomanjkanja količine folne kisline v mojem  telesu. Pomanjkanje pa lahko privede do megaloblastične anemije, prav tako ima vlogo v preventivi okvar nevralne cevi pri novorojenčkih.

Vas je bilo strah poroda?

Ne, iskreno nisem želela razmišljati o tem in sem se prepustila dogodku, da se je odvijal tako, kot je bilo namenjeno. Vse je bilo v redu in srečna sem, da si nisem delala dodatnih preglavic že s samim razmišljanjem o tem.

Kako so vas zdravniki pripravljali na ta dan?

Brez kakršnih koli posebnosti. Prejela sem zgolj standardna navodila, ki jih prejmejo tudi ostale nosečnice.

Minilo je približno dve leti od poroda, se je vaše zdravstveno stanje spremenilo?

Da, moje zdravstveno stanje se je precej izboljšalo. Kar je lahko tudi pozitivna iztočnica za vse, ki se spopadajo s podobno situacijo.

Imate morda kakšen nasvet/misel za ženske, ki imajo epilepsijo, pa si želijo postati matere?

Pozitivno je treba razmišljati o vsem. Ta bolezen lahko namreč tudi izzveni. Tako, da menim, da je življenje samo eno in ga je treba maksimalno živeti ter dihati zrak s polnimi pljuči. Živeti je treba, kot si želite. In če si želite otroka, delajte pri tem. Pa ne razmišljajte, da bi lahko imel vaš otrok isto bolezen. Saj veste, če čebula ne bi imela če ...