"Naučil sem se na napakah," pravi Jure Košir, eden od letošnjih ambasadorjev boja proti melanomu, ki priznava, da se včasih ni tako močno zavedal škodljivosti sonca. Kot aktivnega športnika ga je zato včasih tudi opeklo, kar danes obžaluje. Na pomembnost zaščite pred uničujočimi UV-žarki ves čas opozarjajo tudi dermatologi, še posebno, ker je tako mogoče izjemno zmanjšati tveganje za pojav malignega melanoma, kožnega raka, ki je lahko smrten. Čeprav vse več ljudi ve, da je sončenje škodljivo, dermatologinja dr. Larisa Stojanovič še vedno ugotavlja, da se ljudje ne ščitijo dovolj dobro. "Ne verjamem, da so ljudje na plaži s kremo zaščiteni ves dan, ne verjamem, da na pet ur sončenja porabijo eno stekleničko zaščitnega sredstva," poudari. Mnogi napačno verjamejo, da so povsem zaščiteni, ker so se pač namazali. Zaščitno sredstvo smo po njenih besedah nanesli pravilno le, če smo naenkrat porabili tretjino plastenke. V resnici jih ima vse preveč eno plastenko dovolj za celo sezono, kar pomeni, da 1.) ne nanašajo dovolj debelih slojev in 2. ) jih ne nanašajo dovolj pogosto (na dve uri).
Dermatologi poudarjajo, da so zaščitni pripravki lahko le pomoč pri zaščiti pred soncem, ne pa potuha, da se sončimo po ves dan in celo, ko je sonce najmočnejše, torej med 11. in 17. uro. Prva zaščita pred škodljivimi UV-žarki bi morala biti, da se jim izogibamo. Če se ne moremo umakniti v senco, se zaščitimo s primernimi oblačili, širokokrajnimi pokrivali in sončnimi očali. Če se ne moremo dovolj dobro obleči, pa nanesimo kremo s čim višjim zaščitnim faktorjem. Ni vseeno, kakšno kremo kupimo. Poleg višine faktorja je pomembno, da je širokospektralna. To pomeni, da ne ščiti le pred UVB-, temveč tudi pred UVA-žarki. Obe vrsti žarkov kožne celice ne uničujeta le neposredno, temveč tudi posredno, s tem ko omogočata nastanek škodljivih prostih radikalov, ki celice še dodatno poškodujejo, ter s tem, ko dejansko onemogočata delovanje popravljalnih mehanizmov, ki bi sicer poškodovane celice lahko učinkoviteje obnovili.
Ne samo da brezskrbno sončenje pospeši staranje kože, bolj skrb vzbujajoče je, da lahko povzroči nastanek kožnega raka. "Iz izkušenj vam povem, da se je pri večini teh, pri katerih smo odkrili melanom, izkazalo, da so obiskovali solarije oziroma v svoji preteklosti utrpeli več opeklin," pravi dr. Stojanovičeva. Maligni melanom lahko sicer preseneti vsakogar, tudi tiste, ki ne spadajo v najbolj tvegane skupine; ker je dejansko viden, pa je prav, da se ga naučimo prepoznati. Zgodnje odkritje izjemno poveča možnost preživetja, ki je v tej fazi okoli 95-odstotno. Prav zato, ker so se ljudje naučili prepoznavati nevarne spremembe na koži, je maligni melanom danes v razvitem svetu ena najbolj ozdravljivih oblik raka. Medtem ko je diagnoz čedalje več (vsako leto je v Sloveniji 550 novih primerov te vrste kožnega raka), smrtnost dejansko ne narašča. Toda dermatolog dr. Borut Žgavec poudarja, da melanoma le ni zelo enostavno prepoznati. "Ko je melanom v fazi, ko ga z lahkoto prepoznamo, je verjetno že močno napredoval," pravi. Medtem ko je že dobro znano, kako naj bi prepoznali nevarno znamenje: ni simetrično, ima neenakomerne robove, neenakomerno obarvanost, premer, ki je večji od petih milimetrov, dr. Žgavec opozarja, da vsak melanom ne ustreza temu opisu. "Ogromno melanomov je simetričnih, ogromno melanomov je enakomerne barve, ogromno melanomov je manjših od pet milimetrov." Predlaga, da melanom prepoznate na naslednji način: "Edina stalnica raka na koži je spreminjanje. Melanom ne nastane, se ustavi, malo raste, malo neha, se nato poveča v dveh dneh ali enem tednu … Za melanom je značilno stalno enakomerno progresivno spreminjanje." Te spremembe niso zelo hitre, zato dermatologi svetujejo, da kožo pregledate enkrat na tri mesece. Če opazite kar koli nenavadnega, vsekakor takoj obiščite zdravnika. Zavedajte se tudi, da ni nujno, da se spremeni že obstoječe znamenje – večina melanomov nastane na novo. Ni nujno niti, da je sprememba rjavkasta – lahko je, denimo, rdečkasta. Pomembno je le, da je prej ni bilo ter da se ves čas počasi spreminja.
Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV