Nosečnost je stanje, ko ženska nosi plod v telesu in traja od oploditve do poroda. Oploditev ali fertilizacija je začetek nosečnosti, ko semenčica oplodi jajčece. Od tistega trenutka se v ženskem telesu začnejo odvijati procesi in spremembe.

Srce in ožilje med nosečnostjo

Količina krvi, ki jo srce iztisne v minuti, se v obdobju nosečnosti poveča za od 30 do 50 odstotkov. Porast se začne v šestem tednu nosečnosti in je največji med 16. in 18. tednom. Srčni utrip se tako v mirovanju poveča z normalnih 70 utripov na od 80 do 90 utripov na minuto. Po tridesetem tednu pa se rahlo zmanjša, saj povečana maternica pritiska na vene, po katerih teče kri iz nog nazaj k srcu.

Povečanje minutnega volumna pripisujejo spremembam, ki se dogajajo zaradi oskrbe maternice s krvjo. S tem, ko plod raste, je maternica oskrbljena z vse večjo količino krvi. Na koncu nosečnosti dobi maternica petino materine krvi.

Pri nosečih ženskah se med telesno aktivnostjo minutni volumen, srčni utrip in hitrost dihanja povečajo bolj kot pri ženskah, ki niso noseče. Rentgenski posnetki in elektrokardiogram pokažejo številne spremembe na srcu.

Med nosečnostjo se lahko pojavijo tudi določeni šumi na srcu ali občasne motnje ritma. Vse spremembe, ki se dogajajo v telesu nosečnice, so nekaj naravnega, vendar lahko določene motnje ritma srca zahtevajo zdravljenje.

Povečano delovanje ledvic

Tudi ledvice so med nosečnostjo bolj obremenjene. V ležečem stanju se delovanje ledvic poveča, v stoječem pa zmanjša, kar je v obdobju nosečnosti še bolj izrazito. To pa je tudi eden najpoglavitnejših razlogov, da mora nosečnica ponoči večkrat urinirati.

V pozni nosečnosti je delovanje ledvic, ko ženska leži na boku, večje, kot kadar leži na hrbtu. Lega na boku namreč ublaži pritisk maternice na žile, po katerih teče kri iz nog, zato se poveča pretok krvi, kar pa pospeši delovanje ledvic in minutni volumen.

"Najbolj nevarna okužba je akutno vnetje ledvic, ki prizadene do dva odstotka vseh nosečnic in je v tridesetih do štiridesetih odstotkih posledica nezdravljene asimptomatske bakteriurije. Akutno vnetje ledvic lahko vodi v dvajsetih odstotkih v sepso, ki življenjsko ogroža nosečnico in plod, zato tako nosečnico sprejmemo v bolnišnico in ji uvedemo antibiotično terapijo," je za Bibaleze.si povedala Mirjam Druškovič, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva.

Noseča ženska diha hitreje in globlje

Na spremenjeno delovanje pljuč vplivata prostor, ki ga zavzame povečana maternica, in povečana tvorba progesterona. Ker potrebuje več kisika zase in otroka, nosečnica diha hitreje in globlje. Obseg prsnega koša se v nosečnosti nekoliko poveča, sluznica dihal pa prejema več krvi in postane nekoliko prenapolnjena s krvjo. Kar lahko povzroči občasno zamašena nos in in grlo.

Spremembe se lahko pojavijo tudi v kakovosti in tonu glasu. Skoraj vse ženske se v času nosečnosti med naporom zadihajo, še posebej v zadnjem trimesečju.

Pojavita se lahko zgaga in bruhanje

Pritisk povečane maternice lahko z napredovanjem nosečnosti povzroči pritisk na danko in spodnji del črevesja, kar lahko privede do zaprtja. Visoke vrednosti progesterona v nosečnosti lahko upočasnijo samodejno gibanje črevesja, ki normalno pomika hrano po črevesju, kar lahko še poslabša prebavo.

Ker ostane hrana dalj časa v želodcu, sfinkter na spodnjem delu požiralnika pa postane ohlapnejši, sta zgaga in bruhanje precej pogosta pojava med nosečnostjo. Posledično se lahko vsebina želodca dvigne nazaj v požiralnik. Zaradi manjše vsebnosti želodčne kisline se ženskam, ki so imele pred nosečnostjo težave z razjedo na želodcu, stanje lahko izboljša.

Lahko pa pride do večjega tveganja za bolezni žolčnika. Tudi pozneje v življenju je večja verjetnost, da se bo razvila bolezen žolčnika pri ženskah, ki so bile noseče, kot pri tistih, ki niso bile.

Nosečnost vpliva skoraj na vse hormone

Eden manj prijetnih pojavov v času nosečnosti pa je vsekakor nihanje in neravnovesje hormonov, ki lahko povzroči tudi večje vplive na počutje nosečnice in njeno razpoloženje. Vsekakor je treba razumeti, da se v ženskem telesu med nosečnostjo odvijajo večje in manjše spremembe in da je lahko ženska posledično v tem obdobju čustveno občutljivejša in bolj labilna.

Posteljica v času nosečnosti tvori številne hormone, ki pomagajo vzdrževati noseče stanje. Med drugim tvori hormon, ki pomaga pri delovanju ščitnice, povzroči tudi hitrejše bitje srca.

Hipertiroidizem, motnja, pri kateri je ščitnica pretirano aktivna, pa se pojavi le pri manj kot enem odstotku nosečnosti.

V nosečnosti se poveča potreba po inzulinu, tudi trebušna slinavka ga zato več izloča kot v normalnem stanju. Zato se lahko nosečnicam s sladkorno boleznijo stanje poslabša. Ravno tako pa se lahko v času nosečnosti pojavi nosečniški ali gestacijski diabetes, ki po porodu izzveni.

Posteljica v času nosečnosti izloča tudi melanocite, ki so stimulirajoči hormon, ki povzroča potemnitev kože. Ravno tako lahko proizvaja tudi hormon, ki poviša raven nadledvičnih hormonov v krvi. Ta lahko privede tudi do nastanka rožnatih strij, ki se lahko pojavijo v nosečnosti.

Koža med nosečnostjo

Na koži okrog prsne bradavice se lahko poveča pigmentacija, zato bradavici v času nosečnosti potemnita. Nosečniške pege se lahko pojavijo na predelu čela in licih. Pajkasti angiomi ali žilice v obliki pajka se lahko pojavijo na koži, po navadi v predelu nad pasom. Ravno tako je možen nastanek majhnih razširjenih kapilar, s tanko steno, predvsem na predelu spodnjega dela nog.

"Koža v nosečnosti pogosto postane suha, predvsem zato, ker telo več tekočine porabi za otroka, ki ga nosite. Edini način, kako si lahko v teh mesecih pomagate, je, da čez dan pijete čim več tekočine. Seveda so najbolj primerni nesladkani čaji, naravna limonada brez sladkorja in voda, če pa posegate po sokovih, jih razredčite z vodo. Pijte počasi, po požirkih, ves dan. Tako boste kožo navlažili od znotraj. Najboljši pokazatelj, da ste popili dovolj tekočine, bo vaš urin, ki bo lepe, prosojne barve," je za Bibaleze.si zapisala Bilka Baloh.