Pogosto gre za trenutek frustracije odrasle osebe, a posledice so lahko uničujoče in trajne. Ker gre za izredno nevarno, a hkrati pogosto spregledano obliko zlorabe, je ključnega pomena, da jo prepoznamo, razumemo in preprečimo.
KAJ JE SINDROM TRESENJA DOJENČKA?
Gre za resno obliko travmatske poškodbe možganov, ki nastane, ko odrasla oseba zatrese dojenčka z dovolj silo, da se otrokove možganske strukture premikajo znotraj lobanje. To povzroči krvavitve, otekline in poškodbe, ki lahko vodijo v dolgotrajno invalidnost ali celo smrt.
Po podatkih klinike Mayo so dojenčkove vratne mišice še nerazvite, zato ne morejo ustrezno podpirati glave, kar pomeni, da vsak nenaden premik povzroči izjemen pritisk na možgane.

NAJPOGOSTEJŠI SIMPTOMI
Simptomi so pogosto nespecifični, kar pomeni, da jih je težko takoj povezati s tresenjem. Po poročanju Johns Hopkins Medicine najpogostejši znaki vključujejo:
- Težave z dihanjem ali prenehanje dihanja.
- Zaspanost, ki presega običajno utrujenost.
- Razdražljivost ali neobičajen jok.
- Bruhanje brez druge razlage.
- Napadi (konvulzije).
- Modrice na rokah, nogah ali trupu.
- Težave z vidom ali slepota.
- Omedlevica ali nezavest.
V hujših primerih se lahko pojavijo tudi trajne poškodbe možganov, razvojne motnje, ohromelost ali smrt.

ZAKAJ PRIDE DO TRESENJA?
V večini primerov do tresenja pride v trenutku frustracije – najpogosteje zaradi dolgotrajnega joka otroka. Odrasla oseba, ki ne razume ali ne zdrži več joka, otroka zagrabi in začne tresti v upanju, da se bo umiril. Health opozarja, da starši in skrbniki pogosto ne vedo, kako nevarno je tresenje dojenčka, saj na telesu pogosto ni vidnih poškodb.

KAKŠNE SO POSLEDICE?
Poškodbe, ki jih povzroči tresenje, so pogosto trajne. Cleveland Clinic navaja, da so dolgoročne posledice lahko:
- Trajna invalidnost.
- Duševna zaostalost.
- Težave pri učenju in govoru.
- Težave z gibanjem in ravnotežjem.
- Slepost.
- Epilepsija.
- Smrt (v približno enem od štirih primerov).

Diagnoza temelji na kombinaciji kliničnih znakov, slikovne diagnostike (CT, MRI) in ocene okoliščin poškodbe. Zdravniki postanejo posebej pozorni ob simptomih, ki niso skladni s starostjo otroka ali razlago skrbnikov. Pomembno vlogo pri prepoznavanju igrajo tudi socialne službe, pediatri in drugi zdravstveni delavci, ki lahko zaznajo znake zlorabe.
KAKO UKREPATI?
Če sumite, da je bil otrok žrtev tresenja:
- Takoj pokličite nujno medicinsko pomoč.
- Ne stresajte otroka, da bi ga "prebudili".
- Otroka položite v varno lego in opazujte njegove vitalne znake.
- Če ste sami povzročili tresenje – poiščite pomoč. Pomembneje je, da otrok prejme zdravljenje.
Zelo pomembno je tudi, da o sumu obvestite center za socialno delo ali policijo – le tako lahko preprečimo nadaljnje poškodbe.

KAKO ZAŠČITITI DOJENČKA?
Preventiva temelji predvsem na ozaveščanju. Ključno je, da vsakdo, ki skrbi za otroka, razume:
- Da je tresenje izjemno nevarno.
- Da je jok normalen del otrokovega razvoja.
- Da obstajajo varni načini za umirjanje otroka (npr. zibanje, nošenje v nosilki, mirna glasba).
- Da je v redu, če se odrasla oseba umakne za nekaj minut, če čuti, da izgublja nadzor.

KAJ LAHKO NAREDIMO KOT DRUŽBA?
Tresenje ni le težava posameznika – je družbeni problem. Potrebujemo več:
- Javnih kampanj in osveščanja o nevarnosti tresenja.
- Podpore za nove starše (npr. dostopne svetovalne linije).
- Psihološke podpore za družine v stiski.
- Obveznega izobraževanja vseh, ki skrbijo za otroke (babice, varuške, učitelji).
Viri: Mayo Clinic, Cleveland Clinic, Johns Hopkins Medicine, Health, Verywell Health
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV