Glioblastom: hitro napredujoči možganski tumor, ki zahteva takojšnje ukrepanje

Kot navaja vir, gre za najpogostejši maligni možganski tumor pri odraslih, ki brez zdravljenja lahko vodi v smrt v manj kot šestih mesecih. Čeprav zdravila ni, sodobne terapevtske možnosti omogočajo upočasnitev napredovanja bolezni in izboljšanje kakovosti življenja.

Glioblastom je maligni tumor četrte stopnje, ki nastane iz glialnih celic, natančneje astrocitov. Kot poroča vir, se rakave celice razmnožujejo izjemno hitro in prodirajo v zdravo možgansko tkivo, kar otežuje popolno odstranitev tumorja. Najpogosteje se pojavlja pri odraslih, redkeje pa se razširi izven možganov ali hrbtenjače. Gre za najhitreje rastočo obliko astrocitoma. Zaradi hitrega napredovanja je zgodnje prepoznavanje simptomov ključnega pomena.

Simptomi se pogosto pojavijo nenadoma, saj tumor hitro povečuje pritisk v možganih. Med najpogostejšimi znaki so:

- zamegljen ali dvojni vid,

- glavoboli,

- izguba apetita,

- težave s spominom,

- spremembe razpoloženja,

- slabost,

- bruhanje,

- epileptični napadi,

- motnje govora ter

- mravljinčenje.

Kot piše my.clevelandclinic, tumor s svojo rastjo uničuje zdravo tkivo, kar vodi v hitro poslabšanje nevroloških funkcij.

Natančen vzrok nastanka ni znan. Raziskovalci domnevajo, da k razvoju prispevajo mutacije v DNK, ki povzročijo nenadzorovano razmnoževanje celic. Večina teh sprememb nastane naključno med življenjem, dedne oblike pa so redke. Kljub temu lahko k tveganju prispevajo genetski sindromi, kot so nevrofibromatoza, Li-Fraumenijev sindrom in Turcotov sindrom.

Najpogosteje zbolijo osebe med 45. in 70. letom starosti, povprečna starost ob diagnozi pa je 64 let. K tveganju lahko prispevajo izpostavljenost pesticidom, petrokemičnim snovem, sintetični gumi in vinilkloridu ter predhodno obsevanje glave. Kot navaja vir, bolezen in zdravljenje pogosto vplivata na kognitivne sposobnosti, razpoloženje in samostojnost, kar lahko vodi v anksiozne motnje ali depresijo.

Diagnostika glioblastoma

Diagnoza temelji na nevrološkem pregledu in slikovnih preiskavah, kot sta magnetna resonanca ali računalniška tomografija. Za potrditev diagnoze je potrebna biopsija, ki omogoča pregled tkiva pod mikroskopom. Glioblastom je vedno tumor četrte stopnje, kar pomeni najvišjo stopnjo agresivnosti. Kot navaja vir, ločimo primarni glioblastom, ki nastane neposredno iz glialnih celic, ter sekundarnega, ki se razvije iz nižje stopnje glialnega tumorja.

Zdravljenje je usmerjeno v upočasnitev rasti tumorja in lajšanje simptomov. Najpogosteje vključuje kirurško odstranitev tumorja, obsevanje in kemoterapijo. Če operacija ni mogoča, se zdravljenje osredotoči na kombinacijo obsevanja in kemoterapije. Med možnostmi zdravljenja so:

- obsevanje, ki uniči rakave celice,

- intenzitetno modulirano obsevanje, ki natančneje cilja tumor,

- stereotaktična radiohirurgija, ki se pogosto uporablja ob ponovitvi bolezni,

- kemoterapija, ki kroži po krvnem obtoku in uničuje rakave celice,

- laserska intersticijska termoterapija,

- tarčna terapija, usmerjena na specifične celične spremembe,

- tumorju usmerjena električna polja,

- imunoterapija,

- paliativna oskrba za lajšanje simptomov.

Kot navaja my.clevelandclinic, zdravila za glioblastom ni, vendar zdravljenje lahko pomembno izboljša kakovost življenja.

Glioblastom brez zdravljenja pogosto vodi v hitro smrt, vendar sodobne terapije omogočajo podaljšanje preživetja in boljše obvladovanje simptomov. Povprečno preživetje po diagnozi je 12 do 18 mesecev, petletno preživetje pa približno 5 %. Raziskave novih terapij, vključno s kliničnimi študijami, ponujajo dodatno upanje. Kot piše vir, se preučujejo tudi načini dostave kemoterapije neposredno v tumor.

Genetskih mutacij, ki povzročajo glioblastom, ni mogoče preprečiti. Zgodnje odkrivanje pa lahko upočasni napredovanje bolezni. Osebe z družinsko obremenjenostjo lahko razmislijo o genetskem testiranju po posvetu z zdravstvenim strokovnjakom.

Z diagnozo glioblastoma se soočate z zahtevno potjo, ki zahteva podporo strokovnjakov in bližnjih. Čeprav zdravljenje bolezni ne more odpraviti, lahko pomembno izboljša kakovost življenja in pomaga pri obvladovanju simptomov. Raziskave napredujejo, zato se odpirajo nove možnosti, ki bi lahko v prihodnosti izboljšale izide zdravljenja.

Vir: my.clevelandclinic