PIGMENTNO ZNAMENJE

Pigmentno, imenovano tudi materino, znamenje ali nevus je običajno majhna, največkrat temno rjavo obarvana rašča na koži. Predstavlja ga skupek celic, ki izdelujejo kožno barvilo – imenujemo jih melanociti.

Običajna pigmentna znamenja so lahko:

• različno velika,
• ploska ali dvignjena nad kožno površino,
• gladka ali hrapava-bradavičasta,
• iz njih lahko rastejo dlake,
• ponavadi temno rjava, lahko tudi mesnate barve ali rumeno rjava,
• odrasel človek ima lahko do 50 pigmentnih znamenj,
• razvijejo se v otroških ali mladostnih letih.

Redko jih opažamo že ob rojstvu, ponavadi se začno pojavljati med 1. in 4. letom starosti in njihovo število se z leti veča. Ponavadi so na začetku v nivoju kože, kasneje pa se nekoliko privzdignejo. Površina znamenj je lahko gladka, mehka, lahko je nagubana. Na predelih telesa, kjer se koža drgne, lahko postanejo sčasoma pecljata. Na površini včasih izraščajo dlačice.

Razlikujemo več oblik pigmentnih znamenj. Večina je takšnih, kot smo jih pravkar opisovali. Lahko pa so tudi drugačnih oblik in izgledov, pa tudi sodijo med benigne rašče. Med takšnimi naj omenim največja prirojena znamenja. Segajo čez večje površine, so estetsko moteča, iz njih pogosto izraščajo dlačice. Takšna znamenja je bilo še do nedavnega praktično nemogoče v celoti odstraniti. S sodobnimi visokoenergetskimi pigmentno specifičnimi laserskimi sistemi (Q switched laserji . rubijev, aleksandritni …) je nekatere med njimi možno zadovoljivo zmanjšati ali celo v celoti odstraniti.

»Plavi nevus« je temno obarvano znamenje, lahko celo velikosti koruznega zrna, njegova barva je modrikastočrna ali sivočrna in nepoznavalce zavede, da gre za hujšo, maligno znamenje. Na površini je gladko, mehko. Ponavadi se pojavi pri mladih odraslih. Tipično temno barvo mu dajejo pigmentne celice, ki so razporejene globje v koži (v dermalni plasti). Omenjena znamenja praktično nikoli ne postanejo maligna. Prav zaradi klinične podobnosti z zločestim malignim melanomom, pa je včasih pametneje znamenje odstraniti in se s patohistološko preiskavo prepričati o benignosti.

Halo nevui so tista znamenja, pri katerih se okoli rjavo pigmentiranega znamenja pojavi nepigmentirani obroč. To je ponavadi znak, da je znamenje »aktivno« in da bo spontano izginilo. Lahko pa se omenjen proces kadarkoli ustavi. Nastanejo v otroštvu.

Glede na videz in lego so lahko materina znamenja zgolj lepotna napaka, lahko pa so, kot smo omenili, obsežna in moteča. Tista znamenja, ki so na pogled grda in moteča ali ki ležijo tako, da jih oblačila dražijo, lahko zdravnik v lokalni anesteziji izreže.

Kot vse celice, se tudi melanociti odzivajo na hormonska dogajanja in spremembe v telesu, zato se pigmentna znamenja med nosečnostjo lahko na novo pojavijo, že obstoječa pa povečajo ali potemnijo.

Večina materinih znamenj ni nevarnih in jih ni potrebno odstraniti. Toda včasih je znamenje lahko podobno vrsti nevarnega kožnega raka - malignemu melanomu in ga je od njega težko razločiti. Poleg tega se lahko včasih nerakava materina znamenja razvijejo v maligni melanom.

OBIČAJNO PIGMENTNO ZNAMENJE ali MELANOM?

Skoraj tretjina melanomov lahko vznikne iz že obstoječih pigmentnih znamenj, zato je potrebno sumljivo pigmentno znamenje kirurško odstraniti in pregledati z mikroskopom. Pomembno je namreč, da se takšna zločesta znamenja odkrije v čim zgodnejši fazi – saj je le v takem primeru možna popolna ozdravitev. Incidenca pojavljanja melanomov se je namreč po letu 1940 dramatično povečala. Smatramo, da melanom sodi med tiste maligne tumorje, ki jih najpogosteje odkrivamo že v pozni adolescenci in pri mladih odraslih. Za melanom na koži velja, da ima zelo pomembno prednost pred drugimi zločestimi tumorji, ki se lahko razvijejo v človeškem telesu. Je namreč viden! Sprememba na koži je vidna že zelo zgodaj in prej kot je odstranjena, večja je možnost za preživetje. Pomembno je, da se redno opazujemo in da smo pozorni na vsako spremembo na koži – še zlasti, če jo opažamo na pigmentnih znamenjih. Če jo opazimo, če smo v dvomu, čimprej k ustreznemu strokovnjaku!

Spremembe znamenja, ki so opozorilni znaki, da se je morda razvil maligni melanom:

• POVEČANJE ZNAMENJA,
• POTEMNITEV,
• ŠIRJENJE PIGMENTA V OKOLICO (kot črnilo na pivniku),
• VNETJE,
• PIKČASTE SPREMEMBE BARVE,
• KRVAVITEV IZ ZNAMENJA,
• RANICA,
• SRBENJE,
• BOLEČNOST.

Če se neko znamenje na koži začne spreminjati ali kakorkoli opozarjati nase, je, kot smo že omenili, potreben pregled pri specialistu dermatologu ali onkologu. Če strokovnjak oceni, da gre morebiti za maligni melanom, je potrebno znamenje čim prej kirurško odstraniti. Odstranjeno znamenje je seveda potrebno patohistološko pregledati in če se tudi izkaže, da v resnici gre za maligni melanom, so pri prizadetem potrebne še dodatne preiskave in neredko tudi dodatno zdravljenje, ki ga običajno izvajajo na Onkološkem inštitutu.

ATIPIČNO - DISPALSTIČNO ZNAMENJE

Pri nekaterih ljudeh pa opažamo na koži tako imenovana atipična znamenja (takšno diagnozo lahko postavimo ob kliničnem ali dermoskopskem pregledu)– displastična znamenja (patohistološka diagnoza). Zelo pomembno je, da so ljudje, ki imajo na koži takšna znamenja, najsi bo v manjšem ali večjem številu, pod redno kontrolo ustreznega usposobljenega strokovnjaka dermatologa ali onkologa. Atipična znamenja - so ploske ali dvignjene temne kožne tvorbe, ki so večje od navadnih znamenj (večjega premera od 5-6 mm) in ponavadi niso gladkih ovalnih robov. Njihova barva sega od rumeno rjave do temno rjave, lahko na rožnati podlagi. Nekateri ljudje imajo številna atipična znamenja, lahko jih je več sto. Nova nastajajo tudi v srednjih letih. Pojavljajo se kjerkoli na telesu, tudi na pokritih delih telesa – na zadnjici, prsnem košu, lasišču …

Nagnjenost k pojavljanju atipičnih znamenj je dedna, vendar se lahko pojavljajo tudi pri ljudeh, ki jih v družini nimajo. Če ima nekdo na koži atipina znamenja ter ob tem dva ali celo več družinskih članov s številnimi atipičnimi nevusi ali celo z melanomom, pri njem obstoja večja možnost, da oboli za malignim melanomom kot pri ostali populaciji. Posamezniki z atipičnimi nevusi morajo biti pozorni na vsako spremembo, ki bi lahko nakazovala maligni melanom. Najmanj enkrat letno bi morali opraviti pregled kože pri specialistu dermatologu ali onkologu. Ob tem je izjemno pomembno tudi redno enkrat mesečno samoopazovanje! Svetujemo tudi, da si pomagajo s fotografijami delov telesa, ki jih lahko kasneje primerjajo s stanjem na koži oziroma znamenjih.

Dermatologi spremljajo atipine nevuse, jih opazujejo tako makroskopsko kot s posebnim povečevalno lupo imenovano dermatoskop, ob čemer lahko z veliko verjetnostjo opažajo spremembe na nevusu. Pojav sumljivih sprememb pomeni, da je takšno zanemnje potrebno kirurško odstraniti.

Raziskovalci menijo, da UV svetloba – zlasti sončne opekline pri mladih, pospešijo razvoj in spremembe znamenj, še zlasti displastičnih. Kdor ima takšne nevuse, bi se moral izogibati sončenju oz. se redno in primerno zaščititi, kar velja za vse letne čase, ne le poletje.

(MALIGNI) MELANOM! Kdo mu je najbolj izpostavljen?

Je rak, ki vznikne iz pigmentnih celic (melanocitov), največkrat v koži. Začne se lahko kot nova, pigmentirana kožna rašča na normalni koži. Lahko pa je takšna rašča neobarvana in začne kot ranica, ki se ne celi. Pojavi se lahko tudi na sluznicah ali očesnem ozadju. Približno tretjina se razvije lahko iz obstoječega znamenja. Ponavadi prizanaša otrokom pred puberteto.

V nasprotju z drugimi vrstami kožnega raka se hitro razširi, tako po krvi kot po limfnih poteh in zaseva v oddaljene dele telesa, kjer raste naprej in uničuje tkivo organov. Znano je tudi, da imajo svetlopolti, pegasti ljudje, s svetlimi očmi, svetlimi ali rdečimi lasmi večjo možnost, da bodo oboleli za tem obolenjem. Ob tem ima določen pomen tudi tip kože v smislu reakcije na UV obsevanje. Tisti, ki so ob izpostavljanju ultravijoličnim žarkom ponavadi le opečeni in praktično nikoli ali le deloma porjavijo, (pripadajo tipu I, II ali III po Fitzpatricu), imajo večjo verjetnost za to, da se na njihovi koži pojavi maligni melanom.

Kolikor manjši je melanom, oz, kolikor tanjši je ob odstranitvi, toliko večja je možnost ozdravitve. Če se razširi oz. vraste globje v kožo, je verjetnost, da se bo razširil v mezgovnice ter po žilah, večja. V takšnem primeru lahko vodi v smrt v nekaj mesecih ali letih. Potek bolezni je lahko zelo različen. Nedavno je bila v zvezi s tem ugledni strokovni reviji (Cancer) objavljena obsežna študija 373 bolnikov, ki so oboleli za melanomom. Na Oddelku za maligni melanom na Univerzi Yale v ZDA so jih spremljali 6 let. Do ponovitve bolezni je prišlo v 78 primerih, petletno preživetje pa je bilo 95 % pri bolnikih v stadiju I, 72 % pri bolnikih v stadiju II in 52 % pri bolnikih v stadiju III. Od vseh ponovitev so jih 56 % odkrili med rednimi pregledi, ugotovili so tudi, da je preživetje v tej skupini bolnikov boljše. Glede na rezultate so sestavili priporočila za spremljanje bolnikov z malignim melanomom. Poleg izobraževanja za odkrivanje ponovitev naj bi bolnike v stadiju I pregledovali 1-krat letno, bolnike v stadiju II vsakih 6 mesecev v prvih dveh letih in nato 1-krat letno, bolnike v stadiju III pa vsake 3 mesece v prvem letu, vsake 4 mesece v drugem letu in nato vsakih 6 mesecev do 5. leta. Zaradi tveganja poznih ponovitev naj bi po 6 letih vse bolnike pregledovali 1-krat letno.

Na koži pa so lahko tudi nekatere druge bolezenske spremembe, ki so lahko znamenjem podobne in ki včasih privedejo ljudi k zdravniku v strahu, da gre za rakavo obolenje. Nihče med nami ni strokovnjak za vse na tem svetu – zatorej, če ste v dvomu, poiščite ustreznega specialista, ki vas bo povprašal o težavi, vas natančno pregledal in svetoval ustrezno zdravljenje, če bo potrebno.