Zaradi napornega življenjskega tempa, nezdrave prehrane in stresa je naš organizem močno oslabljen, zaradi česar smo veliko bolj dovzetni za virusne okužbe, ki nenehno prežijo na nas. Vendar nam zdravniki pri sezonskih virusnih okužbah ne morejo pomagati ravno veliko, največ lahko za svoje zdravje naredimo kar sami, razen v primeru, če so okužbe bakterijske. Takrat je najbolj učinkovito zdravljenje z antibiotiki, vendar je tovrstnih okužb v primerjavi z virusnimi zgolj peščica.

Kaj se vas loteva?

Kašelj, izcedek iz nosu, boleče grlo. Vam je znano? Vse to so znaki viroz, ki so trenutno prisotne, toda kljub temu marsikdo ne loči med gripo in prehladom. Preverite, katere simptome imate in kako ukrepati.

Prehlad

Odrasli se prehladijo dvakrat ali trikrat letno, najpogosteje jeseni in spomladi, otroci pa celo do dvanajstkrat. Prehlad, akutno obolenje zgornjih dihal, povzroča več kot 200 različnih virusov, zato tudi, ko ga prebolimo, ne postanemo odporni proti ostalim prehladnim virusom. Oteženemu požiranju sledita izcedek iz nosu in zamašen nos, nadaljuje pa se s kihanjem, hripavostjo in suhim kašljem. Pri nekaterih bolnikih se razvijejo celo okužbe obnosnih votlin ali srednjega ušesa, povišana telesna temperatura pa je poleg glavobola in utrujenosti prej izjema kot pravilo. Pri blagih okužbah prehlad traja tri dni, lahko pa se zavleče tudi na teden ali dva. Virus se prenaša izjemno hitro s kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju in govorjenju in jih vdihnemo v bližini bolnika, pa tudi z uporabo pribora, kozarcev, telefona in ostalih pripomočkov, ki jih je bolnik pred tem uporabljal.

Gripa

Gripa ali influenca je bolezen sodobnega sveta, čeprav so jo poznali že v preteklosti. Gre za akutno okužbo dihalnih poti, ki jo povzročajo virusi tipa A, B ali C, ki nenehno spreminjajo svoje lastnosti. Pri sezonski gripi se simptomi pojavijo nenadoma, inkubacijska doba, torej čas od okužbe do pojava kliničnih znakov, pa navadno traja od enega do štirih dni. Za gripo je za razliko od prehlada značilna povišana telesna temperatura, kašelj je izrazito suh in se lahko razvije v hujšo obliko, prav tako je izrazit glavobol, tipične so bolečine v mišicah in močna utrujenost, vneto žrelo in zamašen nos pa se pojavljata le občasno. Virusi gripe se prenašajo tako kot pri prehladu, največ ljudi pa zboli pozimi in spomladi.

Angina

Z angino se sicer lahko okuži vsak, vendar se najpogosteje pojavlja pri otrocih med 4. in 14. letom starosti, tudi večkrat letno, predvsem pa pri nizkih temperaturah. Gre za vnetje mandljev in žrela, ki ga v večini primerov povzroči bakterija streptokok. Bolezen se začne z nenadno povišano telesno temperaturo in bolečino v žrelu pri požiranju, pojavi pa se lahko tudi glavobol. Mandlji so povečani in močno pordeli, na njih so lahko prisotni gnojni čepi ali so pokriti z belimi oblogami. Za prenos okužbe je potreben tesnejši stik, bakterija se namreč prenaša s kapljicami sline in nosnega izcedka. Bolezen traja približno deset dni, zdravljenje pa je odvisno od tega, ali je okužba virusna ali bakterijska. Ker je pri angini, za razliko od gripe in prehlada, večina okužb bakterijskih, je zdravljenje z antibiotiki še najbolj uspešno, v nasprotnem primeru pa sta učinkovita le lajšanje simptomov in veliko počitka.

Kako si lahko pomagate sami?

Pri virusnih okužbah vam zdravnik ne more prav dosti pomagati, največ lahko storite sami. Zagotovo kar naprej poslušate, da morate veliko počivati, piti čim več čaja ter grgrati žajbelj. Ti nasveti niso iz trte zviti in jih brez predsodkov upoštevajte. Uživajte čim več prebavljive hrane, bogate z vlakninami, vitamini in minerali, pripravite si parno kopel z zelišči in z inhalacijo očistite dihalne poti, med pa je sploh priporočljiv pri vnetem grlu. Zelo učinkovita naj bi bila tudi mešanica medu, cimeta in domačega jabolčnega kisa, ki jo lahko zaužijete večkrat dnevno. Vročino znižujte s hladnimi obkladki, nosno sluznico pa lahko vlažite s kapljicami ali razpršili s fiziološko raztopino. Poleg domačih receptov, s katerimi lahko lajšate simptome viroz, imate na izbiro tudi celo paleto zdravil, ki jih še posebej v tem času pospešeno oglašujejo v medijih in so dostopna v lekarni brez recepta. Zdravnika obiščite le v primeru, če se bolezen stopnjuje in po enem ali dveh tednih simptomi ne izginejo, razen v primeru, če gre za otroka, starostnika, nosečnice ali doječe matere. Takrat le brž v ambulanto.

Poskrbite za preventivo

Sezonskih virusov se boste najbolje obranili, če boste okrepili svoj imunski sistem, pri tem pa sta zdrava prehrana in gibanje ključna. Poskrbite, da bo na vašem krožniku čim več hrane, bogate z vlakninami, beljakovinami, vitamini in minerali, telesna aktivnost na svežem zraku, čim manj stresa in zadostna količina spanja pa bodo pravi balzam za vaš organizem. Izogibajte se zaprtih, vlažnih prostorov, kjer se nahaja veliko ljudi, redno si umivajte roke in se ne dotikajte javnih površin, če to ni nujno potrebno. Tudi kajenje in alkohol sta velika sovražnika zdravja in boste veliko naredili zase, če se ju boste v velikem loku izognili. Pred gripo se lahko zaščitite tudi s cepljenjem. Poskrbite torej najprej za preventivo, vaš organizem vam bo nadvse hvaležen.