Za najpogostejši obliki veljata prehlad in gripa, ki si v prvih dneh simptomatiko delita, zato ju pogosto zamenjujemo. To pa žal marsikdaj pripelje do prepoznega in/ali neustreznega zdravljenja.
Ključna izhodišča
- Prehlad je najpogostejša vremensko pogojena nalezljiva virusna bolezen, medtem ko gripo štejemo pod infekcijsko bolezen,
- Okužba se primarno prenaša preko aerosolov in neposrednim stikom (gripa),
- Prve znake prehlada je najbolje zdraviti z zdravili, medtem ko je konzervativno zdravljenje (počitek, zadostna količina vode, grgranje, vlaženje zraka) priporočljivo izvajati vzporedno s tem in pa tudi kot preventivo,
- Gripo primarno zdravimo simptomatsko, s pomočjo analgetikov in načeloma ne z antibiotiki.
- Posebnih zdravil za lajšanje simptomov gripe zaenkrat še ni,
- Prehlad in gripa sta si zlasti v začetnih fazah izjemno podobna po simptomih, zato je pravilna diagnoza nujna za izbor ustreznega načina zdravljenja z zdravili, analgetiki ali antipiretiki.
V nadaljevanju vam strokovnjaki Moje lekarne razkrivamo najpomembnejša dejstva tako o prehladu kot gripi in hkrati navajamo, kdaj je primerno poseči po analgetiku, kdaj po pastilah, namenjenim peroralni uporabi, in kdaj (če sploh) po antibiotikih.
Prehlad: od nastopa prvih simptomov do ozdravitve
Prehlad, nalezljiva virusna bolezen zgornjih dihal, velja za človekovo najpogostejšo bolezen, ki se pojavi v času hitrih vremenskih sprememb, večinoma pozimi, ko je zrak suh in sluznica dovzetnejša za virusne okužbe.
V Združenih državah Amerike je s prehladom, ki ga je ob pravilni in zgodnji obravnavi mogoče v precejšnji meri omiliti, predvsem pa preprečiti vsakršne zaplete, povezanih skoraj 300 milijonov delovnih dni izostankov letno, kar predstavlja kar 40 % delovnih obveznosti Amerike. Raziskave sicer kažejo, da 40 % obolelih med drugim prizadene vnetje žrela, medtem ko se jih v času bolezni 50 % sooča s kašljem.
Iz sveta znanosti
Največ virusov od skupno 200 različnih, zaslužnih za pojav prehlada, sodi v skupino rinovirusov. Ti pri odrasli populaciji povzročijo med 30 do 50 % vseh obolenj in se nahajajo v aerosolih, s prostim očesom nevidnih kapljicah zraka, ki se prilepijo na predmete, denimo kljuke, mize, pulte, stole in ročaje skodelic ter čajnikov.
Poleg rinovirusov prehlad povzročajo še koronavirusi, adenovirusi in sincicijski virusi, ker pa ti stalno mutirajo ter posledično spreminjajo gensko zasnovo, nanje nikoli ne postanemo odporni.
Cepiva so se v povezavi s prehladom prav zato izkazala kot povsem neučinkovita, za razliko od teh pa obrazne maske zanesljivo zavirajo pogost prenos okužbe, saj oseba, obolela za prehladom, le redko obleži.
Zaradi vsega naštetega je zdravljenje z analgetiki – potrebno le redko, medtem ko za povsem neučinkovite veljajo antibiotiki.
Simptomatika
V večini primerov prehlad ne povzroča resnejših zdravstvenih težav, zapleti, kot so vnetje sinusov ali pljučnica, pa se prav tako pojavijo le izjemoma. Na splošno virusi prizadene zgornje dihalne poti (žrelo, nos, obnosne votline), kamor tudi najprej vstopijo.
Sledi njihovo razmnoževanje, nakar se v roku dveh ali treh dni od okužbe kot obrambni odziv telesa nanje pojavijo simptomi v obliki pekoče bolečine v žrelu, bolečega požiranja, izcedka iz nosu, zamašenega nosu, kašlja, občasno utrujenosti in nekoliko povišane telesne temperature.
Doktor Anthony Cornetta, newyorški specialist otorinolaringologije, poudarja, da prehlad praviloma spremlja tudi neprijetnost, kakršna je zamašitev izključno ene nosnice. Meni, da gre za povsem "normalen pojav, do katerega pride, ko se majhne strukture v nosu, ki čistijo in vlažijo vdihan zrak, zamašijo," k temu pa pripomorejo še spanje na (izključno) eni strani telesa, nosni polipi ter odstopanje nosnega septuma.
V povprečju prehlad traja teden dni, čeprav kašelj spremlja bolnike tudi dva, včasih celo tri tedne. Prav toliko pa lahko traja kužno obdobje, saj se virus prenaša s kašljanjem in kihanjem. Na splošno so za okužbo najbolj dovzetni otroci, enako pa velja za mlade mamice in vzgojiteljice v vrtcu, ki so v stalnem stiku z bolnimi otroci.
Zdravljenje
Ob znakih prehlada ljudje najpogosteje posežejo po zdravilih, kot so pastile Septabene, ki lajšajo bolečino v žrelu, in tablete Daleron, s katerimi se oblaži simptomatiko ter zniža morebitno povišano telesno temperaturo. A se je poleg tega treba ravnati po načelih konzervativnega zdravljenja. Gre za:
- počitek, s katerim telesu omogočimo krepitev imunskega sistema in obenem zmanjšamo možnosti za prenos okužbe,
- pitje zadostne količine čaja in drugih, priporočljivo toplih napitkov (limonada z medom), s katerimi preprečimo dehidracijo,
- grgranje slane vode in uporabo slanega razpršila za nos, ki lajšata dihanje, ter
- vlaženje zraka za preprečevanje izsuševanja sluznice.
Obisk zdravnika je v večini primerov povsem nepotreben, zanj pa se odločimo le v kolikor simptomi trajajo dlje od 7 dni in zgoraj naštete znake spremljajo oteženo, težko dihanje, trd vrat, bolečina v ušesih, izrazit glavobol ter temperatura, višja od 38 C.
Z zdravim načinom življenja, ki vključuje uživanje bogate hrane in večjih količin zelenjave ter sadja, rednega gibanja, preživljanje časa na prostem, dober spanec in izogibanje razvadam (kajenje, pitje alkohola), se je prehladu mogoče izogniti.
Vsi našteti dejavniki namreč krepijo imunski sistem, raziskave pa ob tem kažejo, da so ljudje, izpostavljeni stresu, za prehlad precej dovzetnejši kakor tisti, ki se pri delu in v vsakdanjem življenju z njim ne soočajo. Poleg tega k ohranjanju zdravja v enaki meri pripomore ustrezna higiena, s katero zmanjšamo možnosti virusnega prenosa, denimo umivanje rok, razkuževanje površin in izogibanje večjim množicam ter zaprtim prostorom.
O prehladu nekoliko drugače
- Termin "prehlad" izvira v povezavi med izpostavljenostjo hladnemu vremenu in znaki obolenja, uveljavil pa se je v 16. stoletju, čeprav so bili vzroki zanj potrjeni šele v 50-ih letih minulega stoletja.
- Rinoviruse so prvič odkrili leta 1956 pod okriljem desetletje poprej ustanovljenega Sveta za raziskave v zdravstvu (Združeno kraljestvo).
- Simptomatika in tudi postopek zdravljenja prehlada sta bila opisana že v papirusu Ebers, ki datira v 16. stoletje pred našim štetjem.
- Raziskave so pokazale, da so za prehlad najdovzetnejši Eskimi in Indijanci, pri katerih se najpogosteje pojavijo tudi zapleti, ki se kažejo predvsem v obliki vnetja srednjega ušesa.
Gripa: od nastopa prvih simptomov do ozdravitve
Za gripo, infekcijsko bolezen, ki se prenaša preko aerosolov in neposrednim stikom z okuženimi predmeti, smo dovzetni vsi, čeprav je višina tveganja delno pogojena s splošnim zdravstvenim stanjem ter starostjo.
Povzroča jo red virusov RNA, njena razširjenost pa lahko terja razglasitev epidemije (ali pandemije). Zdravimo jo z analgetiki in antipiretiki, kakršen je Aspirin, vendar včasih to ni mogoče. Statistika namreč kaže, da gripo brez znakov bolezni preboli kar 33 % ljudi.
Iz sveta znanosti
V povezavi z gripo obstajajo virusi treh različnih influenc oziroma rodov, ki se določajo s pomočjo mikrobioloških preiskav. Ti se med seboj ločujejo glede na razlike v antigenskih beljakovinah v celičnem jedru in celičnem matriksu. Poznamo:
- viruse influence A, zmožne okužiti sesalce in ptice, ki povzročajo epidemije ter pandemije, pa tudi ptičjo gripo,
- viruse influence B, zmožne okužiti izključno ljudi, ki so omejeni na lokalne izbruhe (vrtci, šole) in
- viruse influence C, zmožne okužiti viruse in prašiče, s katerimi se okužimo izključno posamezniki.
A če virusi iz roda A povsem spremenijo genom, so virusi B in C roda deležni le manjših sprememb. Kljub temu gripa velja za izredno spremenljivo bolezen, kajti virusi stalno mutirajo, zaradi česar vsako zimo na plano prinesejo nove seve bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija prav zato – upoštevajoč, da imata severna in južna polobla zimo v nasprotnem času – vsako leto pripravi dve različici cepiva; eno za južno ter drugo za severno poloblo.
Po besedah Roka Lokarja, doktorja medicine in specialista družinske medicine, je cepljenje najučinkovitejša zaščita pred gripo. Kot navaja, je najbolj razširjeno trivalentno cepivo, ki je na voljo tudi pri nas in ščiti pred tremi najpogostejšimi sevi gripe iz pretekle sezone.
Pri tem je treba vedeti, da znanstveniki cepivo razvijajo kar šest mesecev, zato je mogoče, da se v tem času pojavijo novi sevi, ki bolezni ne preprečijo, zagotovo pa jo omilijo in skrajšajo njen čas ter zmanjšajo tveganje za zaplete, kamor sodijo različne oblike krvavitev, pljučni edem in pljučnica.
Cepivo tako v povprečju zagotavlja75 % zaščito, medtem ko se imunost razvije v roku enega do dveh tednov po cepljenju, vendar je to treba obnavljati vsako leto. Cepljenje se sicer priporoča predvsem starejšim in kroničnim bolnikom, za katere gripa lahko predstavlja težko bolezen, kar med drugim dokazuje dejstvo, da ta vsako leto povzroči pol milijona smrtnih žrtev.
Simptomatika
Gripe ni vedno lahko prepoznati, saj so simptomi v zgodnji fazi nadvse podobni simptomom prehlada, kar pa lahko ključno vpliva tako na potek zdravljenja kot končno ozdravitev. Zdravljenje s protivirusnimi zdravili in analgetiki ter antipiretiki je namreč učinkovito izključno, v kolikor jih začnemo jemati znotraj 24-ih ur od nastopa prvih simptomov. Ki pa so, kot že omenjeno, enaki prehladu. A ne povsem.
Boleče grlo, glavobol, kašelj, slabo počutje, oslabelost, bolečine v mišicah in sklepih praviloma spremljata tresavica ter mrzlica, slednja pa naj bi bila po mnenju doktor Lokarja bistvena, saj navaja:
"Glavni simptom, ki loči gripo od drugih prehladnih bolezni, je mrzlica, saj je ta v pravi obliki pri prehladnih boleznih redka."
Poleg mrzlice se gripa od prehlada, pri katerem se simptomi javljajo in krepijo postopoma, loči po nenadnem pojavu bolezenskih znakov.
Akutna virusna bolezen dihal se širi izredno hitro, njena inkubacijska doba pa traja od enega do treh dni po okužbi. V tem obdobju in v dneh, ki temu sledijo, je kužnost največja, zato se ta tudi izredno hitro širi ter velja za izjemno nalezljivo bolezen.
V povprečju traja en teden, pri čemer kašelj skupaj z utrujenostjo lahko ostane prisoten več tednov. Virus sicer najprej poškoduje sluznico dihal, s čimer omogoči prodor bakterij v pljučno tkivo, ki povzročijo suh kašelj, sčasoma spremenjen v produktivnega, zaradi česar se izločata sluz in gnoj.
Zdravljenje
Gripo zdravimo simptomatsko s pomočjo analgetikov in antipiretikov, medtem ko antibiotiki, razen v primeru, ko tako odloči zdravnik, niso potrebni niti primerni. K boljšemu počutju lahko pripomore tudi paracetamol, denimo tablete Daleron, zmožne lajšanja blagih do zmernih bolečin.
Kljub temu posebnih zdravil za lajšanje simptomov gripe ni. Pomembna sta predvsem počitek in uživanje zadostnih količin tekočine, medtem ko se v izogib gripi priporočajo izogibanje večjim množicam ter zaprtim prostorom, prezračevanje in razkuževanje ter umivanje rok.
Ker se virus prenaša kapljično, preko kihanja, kašljanja in glasnega govorjenja, in je v zraku zmožen preživeti tudi več ur, je prav tako pomembno razkuževanje morebitno okuženih površin, kakršne so kljuke, mize ter stoli.
K zdravju pa seveda pripomorejo še dobra telesna pripravljenost, zdrava prehrana, reden spanec in izostanek stresnih impulzov.
O gripi nekoliko drugače
- Gripo, infekcijsko bolezen ptic in sesalcev, je pred 2.400 leti prvič opisal Hipokrat, medtem ko je bil humani virus odkrit leta 1933.
- Epidemija gripe prizadene med 10 in 20 % populacije, pri čemer lahko posamezno starostno skupino bolezen doseže tudi v precej večjem odstotku. Zboli lahko 40 ali celo 50 % njenih pripadnikov.
- Pandemski virusi, iz katerih se razvije gripa, praviloma slonijo na kombinaciji človeških in živalskih virusov.
- Doslej beležimo več epidemij, med najhujše pa sodijo španska gripa (1918–1920), ki je terjala kar 100 milijonov žrtev, azijska gripa (1957–1958) in hongkonška gripa (1968–1969). Slednji dve sta skupno vzeli 2 milijona življenj.
Najučinkovitejša zdravila v boju s prehladom in gripo
Ne za prehlad in ne za gripo zares učinkovitih zdravil ni, obstajajo pa sredstva, ki lajšajo bolečino ter druge težave oziroma blažijo simptomatiko. Vsekakor je zdravljenjetreba prilagoditi počutju in poteku bolezni ter simptomatiki, pred uživanjem zdravila pa se velja posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
Strokovnjaki Moje lekarne smo pacientom vedno na voljo za različna vprašanja, nasvete in posvete. Vsa spodaj našteta zdravila je v lekarnah mogoče kupiti brez recepta, na voljo pa so tudi v spletni lekarni Moja lekarna.
Več o namembnosti posameznega zdravila, njegovi sestavi, odmerjanju tega in možnih stranskih učinkih preberite v spodnji tabeli.
Slovarček
- Influentia Strokoven izraz za gripo. Pomeni vpliv.
- Inkubacijska doba Čas, ki ločuje okužbo od nastopa simptomov. Ta v povprečju traja dva dni, občasno manj (1), kdaj več (4).
- Rinovirus Najpogostejši sev virusne infekcije, povezan z obolenjem za prehladom.
- RNA virus Virus, katerega genetski material predstavlja ribonukleinska kislina.
Besedilo je povzeto po pogovoru s farmacevti moja-lekarna.com podjetje: Spletnik d.o.o.
Sponzorirana vsebina
