O tem, kakšno je stanje zaradi okužb sincicijskim virusom, pa danes na UKC niso dali informacij.
Tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ugotavljajo, da je število obiskov zaradi akutnih okužb dihal v ambulantah splošnih zdravnikov v preteklih tednih zmerno poraslo. Sezona gripe pa še ni dosegla vrhunca.
Za akutnimi okužbami dihal je zbolelo več kot 1500 ljudi na 100.000 prebivalcev, za gripo pa približno 50 ljudi na 100.000 prebivalcev, kar je sicer običajno za to obdobje leta, navajajo na inštitutu. Največ obolelih je bilo med najmlajšimi.
Kaj je bronhiolitis? Bronhiolitis je sezonsko obolenje spodnjih dihal, ki ga povzročajo različni virusi. Najpogostejši povzročitelj je respiratorni sincicijski virus (RSV), ki je zelo pogost in vodi do blažjih simptomov pri odraslih in starejših otrocih, lahko pa je zelo nevaren za majhne dojenčke, še posebej nekatere, ki so v bolj tvegani skupini. Izbruh tega virusa se najpogosteje pojavlja na začetku jeseni in vse do pozne pomladi, povzroča pa okužbo pljuč in dihalnih poti. Drugi virusi, ki so še povezani z bronhiolitisom, so rinovirus, influenza in človeški metapneumovirus. Pri bronhiolitisu gre za infekcijo najmanjših dihalnih poti, imenovanih bronhiole, ki vodijo do pljuč. Ko pride do vnetja bronhiol, te otečejo in se napolnijo s sluzjo, kar oteži dihanje. Posebej nevaren je za dojenčke in majhne otroke, saj so njihove dihalne poti majhne in se hitreje zamašijo kot pri odraslih in večjih otrocih. Tipično se pojavlja v prvih dveh letih življenja, vrhunec pa doseže med tretjim in šestim mesecem starosti. Pogostejši je pri fantkih, otrocih, ki se niso dojili, otrocih, ki odraščajo v veččlanskih družinah, in tistih, ki so izpostavljeni cigaretnemu dimu. Stanja, ki povečujejo možnosti za težjo obliko bronhiolitisa, so prezgodnje rojstvo, predhodno kronično obolenje srca ali pljuč in oslabljen imunski sistem, kar je lahko tudi posledica drugih bolezni in jemanja zdravil. Otroci, ki so preboleli bronhiolitis, imajo več možnosti, da bodo v prihodnosti razvili astmo. Kljub vsemu še ni jasno, ali bronhiolitis povzroči ali le sproži astmo, ali pa so otroci, ki prej ali slej razvijejo astmo, preprosto bolj nagnjeni k bronhiolitisu v otroštvu. Na to temo se še opravljajo klinične študije, ki bodo razjasnile povezavo. Znaki in simptomi Prvi simptomi bronhiolitisa so navadno precej podobni prehladnemu obolenju: - zamašen nos, Po dnevu ali dveh se ti simptomi poslabšajo, predvsem se poslabša kašelj in nastanejo piskajoči zvoki med izdihom. Včasih se pojavijo še naslednje težave: - hitro, plitko dihanje; Otroci imajo navadno slab apetit in ne jedo in ne pijejo dovolj, zaradi česar lahko dehidrirajo. Pojavi se lahko tudi bruhanje po kašljanju. Redko se pri dojenčkih, še posebej tistih, rojenih prezgodaj, pojavijo epizode prenehanja dihanja (apnea), ki se pojavijo pred razvojem drugih simptomov. Pri najbolj ogroženih otrocih se lahko simptomi hitro poslabšajo. Otrok s hudo obliko bronhiolitisa lahko zaradi slabega gibanja zraka po telesu postane omotičen, njegova koža se lahko obarva modro (cianoza), kar je najbolj vidno na ustnicah in pod nohti na rokah. |
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV