20-letna študentka psihologije Courtney Whithorn iz Sydneyja je svoje nohte grizla od nekdaj, predvsem ko so jo vrstniki v šoli zbadali. ''Vse življenje sem si grizla nohte, saj so me že pri enajstih letih ves čas zbadali. O meni so krožile govorice in ko sem se za kosilo usedla za mizo, so me sošolci ignorirali, kot da ne obstajam. Grizenje nohtov je postal zame mehanizem, s katerim sem premagovala notranje stiske.'' Leta 2014 si je celo odgriznila ves noht noht na palcu in ta nikoli več ni zrasel nazaj tako, kot je bil nekoč. A nikoli si ni mislila, da lahko kaj takega privede do kožnega raka.

Preberite še: Nohti razkrivajo resnico o vašem zdravju

''Ko sem izvedela, da sem zaradi grizenja nohtov dobila raka, me je povsem šokiralo. Mislila sem si: 'Sama sem si to naredila,' in nisem mogla verjeti, da je to možno. Ko pomisliš, koliko otrok si grize nohte, je skoraj nemogoče, da se zgodi kaj takega,'' je povedala za britanski Mail Online.

Kar štiri leta je skrivala svoj počrneli noht pred vrstniki in starši, saj jo je bilo sram, da bi ga drugi videli. ''Ko sem si odgriznila noht, je postal čisto črn, a sem to skrivala. Roko sem imela ves čas v pesti, saj nisem želela, da bi to drugi videli - niti moji starši. Malo me je prestrašilo, ker je koža počrnela, zato sem jim letos prvič pokazala, kako črna je. Ne znam niti povedati, kako dobro sem to skrivala. Ves čas sem tudi nosila umetne nohte, da bi to prikrila. Ko je noht zrasel nazaj, je bil kot papir in ne kot pravi noht.'' Ko je noht pokazala staršema, je končno le odšla k zdravniku. Ta pa jo je takoj napotil k specialistu.

Preberite še: 7 težav z nohti, ki jih nikar ne spreglejte

''Obiskala sem dva plastična kirurga, ki sta razmišljala, da bi najprej odstranila noht iz nohtno posteljico, da bi se znebila črnice, nato pa da bi naredila presaditev kože, da bi bil prst znova kožne barve. S tem sem bila zelo zadovoljna. A pred mojo prvo operacijo so se zdravniki odločili, da naredijo še biopsijo. Morala sem čakati šest tednov na rezultate. Vzorce so morali poslati v več laboratorijev, saj niso mogli odločiti, ali gre za maligni ali benigni tumor,'' pripoveduje. Zdravniki so morali narediti še dodatne preiskave in kmalu so odkrili, da gre za meligni melanom - najbolj nevarno obliko kožmega raka, ki pa je zelo redka za tako mlade ljudi. ''Bila sem v popolnem šoku in nisem mogla verjeti vsemu skupaj. Moja mama je samo bruhnila v jok.''

Courtney, ki poleg študija dela tudi v recepciji, je prestala dve operaciji, s katerima so ji odstranili nohtno posteljico in testi so kasneje pokazali, da so ji uspeli odstraniti rakave celice. Kljub temu so ji teden dni kasneje zdravniki dejali, da bodo morali amputirati prst. Plastični kirurg ji je pisal in dejal, da je protokol za ta melanom amputacija, saj je tako redek in ne želijo tvegati.

''Takrat sem bila v službi in ko sem videla besedo amputacija, sem dobila panični napad. Tekla sem ven na zrak, saj nisem mogla dihati. Bila sem čisto iz sebe. Nikoli se nismo pogovarjali o amputaciji.''

Obiskala je še enega specialista za melanom, ki se je strinjal, da je pri tako redkemu raku amputacija najboljša izbira.

V poskusu, da bi se izognili amputaciji, je kirurg izvedel operacijo, s katero so ji skušali odstraniti malihne celice, a je kasneje test pokazal, da bo res potrebna amputacija. ''Ko sem zaspala, nisem vedela, ali se bom kasneje zbudila s prstom ali brez njega."

Med operacijo so ji morali amputirati prst, prav tako so ji odstranili dve bezgavki, da bi lahko določili, ali se je rak že razširil ali ne. Čeprav je bila operacija uspešna, še vedno ne vedo z gotovostjo, ali so ji popolnoma odstranili rakave celice ali ne. To bodo pokazale nadaljnje preiskave.