Hashimotov tiroiditis je leta 1912 odkril japonski zdravnik Hakaru Hašimoto. Bolezen predstavlja eno izmed avtoimunih oblik bolezni ščitnice. Gre za najpogostejšo bolezen, ki povzroča zmanjšano delovanje ščitnice. Glavni vzrok za nastanek te bolezni še ni povsem jasen.

Pojav bolezni je lahko povezan s hormonskim neravnovesjem in prekomernim stresom, ki povzroči nastanek prevelikih količin kortizola in posledično se pojavita tudi utrujenost ter supresiranje ščitnice. Lahko gre za neustrezno prehrano in pomanjkanje vnosa določenih hranil, kot so selen, cink, jod, magnezij in železo. Lahko gre za moteno absorbcijo hranil, premalo kisline ali poškodovan epitelij črevesja. Eden izmed vzrokov je lahko tudi neustrezna prehrana, ki dviguje raven inzulina v krvi in povzroča prehranski stres in hormonske motnje, ki supresirajo ščitnico. Lahko gre tudi za preobremenjena jetra, ki ne zmorejo pretvorbe ščitničnih hormonov v energijo ali skrita vnetja v telesu, ki poškodujejo receptorje za ščitnične hormone.

Kaj sploh je ščitnica?

Ščitnica je majhna žleza na vratu, ki v premeru meri približno 5 cm in leži pod kožo. Je iz dveh režnjev, ki ju povezuje srednji del, tako da po obliki spominja na črko H. Navzven je ni mogoče videti, lahko pa jo otipamo z rokami. Izloča hormone, ki nadzorujejo hitrost poteka presnovnih procesov v telesu. Ti hormoni spodbujajo telesna tkiva k tvorbi beljakovin in večji porabi kisika. Kadar celice pospešeno delujejo, so tudi telesni organi aktivnejši. Vpliva na skoraj vse procese v telesu, saj uravnava metabolizem in s tem vpliva na delovanje vseh pomembnih organov v našem telesu – med drugim srca in možganov. Prav tako vpliva tudi na kožo, kosti in mišice.

Kakšni so simptomi bolezni?

»Bolezen poteka počasi. Pogosto bolnik sam otipa ali opazi oteklino na vratu zaradi povečane ščitnice oziroma golše. Golša lahko povzroča občutek lokalnega nelagodja, tiščanja, občutek cmoka ali oteženega požiranja, če je velika. Bolnika oziroma pogosteje bolnico motijo tudi puloverji z visokim, ozkim ovratnikom ali zapet zadnji gumb na srajci. Velikost ščitnice lahko v grobem oceni vsak zdravnik s pravilnim tipanjem žleze, natančnejša opredelitev pa je možna z ultrazvokom,« nam je obrazložil endokrinolog, doc. dr. Tomaž Kocjan, dr. med. Preostali simptomi bolezni pa so še:

Utrujenost,
zaspanost,
težave s koncentracijo,
depresija,
brezvoljnost,
bela polt in zabuhel obraz,
prekomerno izpadanje las,
težave z menstruacijo,
zaprtje,
nizka raven železa v krvi (anemija),
glavoboli,
težave z vidom,
pridobitev telesne teže,
težave z libidom,
neplodnost,
nepravilno delovanje srca.

»Bolezen je avtoimunske narave, kar pomeni, da v krvi lahko ugotavljamo prisotnost protiteles proti različnim delom ščitnice. Domnevamo, da ima takšna protitelesa, ne pa še kliničnih znakov same bolezni, kar 10 odstotkov žensk, pri katerih je kronični limfocitni tiroiditis 15- do 20-krat pogostejši kot pri moških. Razvito obliko bolezni ima vsaj dva odstotka žensk, letno pa se pojavi nekje tri do šest novih primerov na 10.000 ljudi,« je še dodal dr. Kocjan, dr. med.

Katera živila spodbujajo delovanje ščitnice?

Ribe (še posebej tuna in losos, ki sta obogatena s selenom),
morski sadeži,
meso,
stročnice,
žitarice, rjavi riž,
oreščki,
sončnična semena,
sadje in zelenjava (še posebej citrusi, avokado, banane, slive, jagode, paprika, korenje, špinača),
mlečni produkti,
zeleni čaj,
kokosovo, ribje in olivno olje.

Kakšne so lahko posledice nezdravljenega Hashimotovega tiroiditisa?

Miksedemska koma je smrtno nevarno stanje, ki se razvije kot posledica dolgo časa neodkrite ali nezdravljene hude hipotiroze. Najpogosteje bolnika v takšno komo vrže dodaten stres, na primer okužba. Zaradi relativno dobre zdravstvene oskrbe in odgovornih bolnikov v Sloveniji takšnih primerov skorajda ni. Bolniki namreč običajno vedo, da je hipotiroza stanje, ki običajno terja redno, dosmrtno jemanje ščitničnih hormonov v priporočenih odmerkih, ki jih določimo glede na vrednost TSH. Če pa do miksedemske kome vendarle pride, je smrtnost kljub zdravljenju zelo visoka. Podobno velja za izredno redko tirotiksično krizo, ki je posledica neodkrite ali nezdravljene hipertiroze, torej prevelikega delovanja ščitnice, je o tveganjih nezdravljene bolezni še povedal dr. Kocjan.

Ob prepoznanih simptomih, ki vztrajajo že dalj časa, je zato pomembno obiskati osebnega zdravnika, ki bo opravil ultrazvok ščitnice in naredil krvni test antiteles. V kolikor se bo izkazalo, da vaša ščitnica ne deluje pravilno, vam bo zdravnik lahko predpisal ustrezno hormonsko terapijo, s katero boste lahko nadzirali simptome bolezni. Prvi znaki izboljšanja so vidni po enem ali dveh mesecih jemanja tionamidov. V večini primerov se predpisani odmerek tionamidov postopoma manjša, dokler zdravila niso več potrebna.