Ileus je opredeljen kot začasna prekinitev črevesne peristaltike, ki ni posledica mehanske ovire. Zaradi razlikovanja ga pogosto imenujemo paralitični ali adinamični ileus. Črevesje je votel cevasti organ, zgrajen iz sluznice, niti gladkih mišic, žil in živcev. Črevesni živčni sistem je del perifernega avtonomnega živčnega sistema, ni pod prostovoljnim nadzorom, je pa tesno povezan s centralnim živčnim sistemom.

Kako pravzaprav deluje prebava? 

V prebavnem sistemu obstajata dve osnovni vrsti gibov, ki služita za potiskanje hrane naprej in temeljito 'mešanje' hrane. Gibanje po prebavnem traktu, od požiralnika do analne odprtine, imenujemo peristaltika in nadzira jo črevesni živčni sistem. Kopičenje hrane v določenem delu prebavnega trakta povzroči, da se črevesje raztegne, draži črevesni živčni sistem in povzroči krčenje obročaste mišice tik nad tem mestom. Hrana se potiska proti analni odprtini s hkratnim izločanjem prebavnih sokov in absorpcijo hranil.

Kemično ali fizično draženje črevesne sluznice, pa tudi povečana aktivnost parasimpatičnega živčnega sistema (del avtonomnega živčnega sistema), spodbujata črevesno peristaltiko.

Simptomi ileusa

Osnovna značilnost ileusa so prekinitev normalnega črevesnega gibanja, stagnacija vsebine v delu prebavnega trakta, kopičenje plinov in tekočin ter prekomerno raztezanje črevesnega dela. Pacienti se navadno pritožujejo zaradi pretirane napihnjenosti, neomejenega nelagodja in bolečin v trebuhu in bruhanja. Blato in vetrovi so najpogosteje odsotni, paradoksalno pa je, da se lahko pojavi manjša količina driske.

Možni vzroki

Pooperativni ileus debelega črevesa, redkeje tankega črevesa, je pogost po operaciji trebuha. Kaže se z nestrpnostjo do vnosa hrane in tekočine v usta in odsotnostjo blata. Običajno se delovanje črevesja vzpostavi nazaj v 'normalo' v 72 urah. Motnja je običajno benigna, vendar pomembna, ker lahko oteži pravočasno diagnosticiranje drugih pooperativnih zapletov (krvavitev, mehanska ovira, okužba). Zgodnja pooperativna vertikalizacija, skrbno doziranje zdravil proti bolečinam in izogibanje opioidnim analgetikom prispevajo k hitrejši vzpostavitvi delovanja črevesja. Ileus je lahko spremljevalni pogoj drugih resnih dogodkov v trebušni votlini. Vnetje slepiča, ruptura razjede na želodcu ali dvanajstniku, krvavitev v trebušno votlino ali zlom hrbtenice lahko vplivajo na razvoj ileusa, simptomi pa so nato odvisni od osnovne motnje.

Dogodki zunaj trebušne votline, kot so pljučnica, miokardni infarkt ali zlomi reber, lahko tudi povzročijo ileus, dodatno pa še številna zdravila, ki delujejo na parasimpatični živčni sistem. Tukaj so še motnje ravnovesja mineralov v krvi kot del ledvičnih ali presnovnih motenj, ki vplivajo na prevodnost dražljajev v živčnem sistemu in lahko vodijo v ileus.

Diagnoza in zdravljenje

Sum na ileus se ugotovi s temeljito anamnezo in kliničnim pregledom, zdravljenje pa poteka v bolnišnici. Ileus je nujno in nevarno stanje, saj je lahko, glede na način pojava in hitrost razvoja, smrtno nevaren za bolnika in vodi tudi do smrti. Pomembno je ugotoviti, ali gre pri pacientu za mehansko oviro ali se je v ozadju kakšna druga osnovna motnja. Napoved je odvisna od vzroka in pravočasne diagnoze. 

Povzeto po Adiva.hr