Po zadnjih podatkih živi na svetu 194 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo, do leta 2030 pa naj bi se to število povečalo na 336 milijonov. Gre torej za nekakšno “epidemijo sladkorne bolezni“, ki se najbolj širi v najrazvitejših in najbogatejših državah razvitega sveta.

Katere oblike sladkorne bolezni poznamo?

Poznamo dve obliki sladkorne bolezni. Tip 1 se pojavi v otroštvu in mladosti oziroma do 30. leta starosti. Je avtoimunska bolezen, njena osnova pa je najverjetneje dedna zasnova. Zdravljenje z inzulinom je nujno že od samega začetka bolezni, uporaba injekcij pa traja vse življenje. Pri bolezni tipa 2 pa ne gre za pomanjkanje inzulina, temveč odpor proti njegovem delovanju. Odpornost na inzulin se s starostjo povečuje, če je za to dedna osnova, hiperglikemija pa je sprva zmerna, nato pa se povečuje. Sicer pa ne gre izključiti dejstva, da lahko z leti bolniki dosežejo tako visoke vrednosti glukoze v krvi, da je potrebno zdravljenje z inzulinskimi injekcijami.

Katera oblika diabetesa je v Sloveniji najbolj razširjena?

Najbolj je razširjena sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh bolnikov. Vse več ljudi se namreč neprimerno prehranjuje, ima preveliko telesno težo, se premalo giblje in živi v stresnem okolju. Ravno to pa so glavni dejavniki, ki vplivajo na nastanek bolezni tipa 2.

Katera starostna skupina je najbolj prizadeta?

Sladkorno bolezen večinoma prepoznamo po 40. letu, vrh pojavnosti pa je med 60. in 70. letom. Žalostno pa je, da v zadnjih letih zaradi vse večje pojavnosti debelosti zbolevajo za sladkorno boleznijo tipa 2 tudi že otroci in mladostniki.

Kakšni so simptomi diabetesa in kateri so najpogostejši?

Simptomi sladkorne bolezni so posledica povišane vrednosti krvnega sladkorja in se pojavijo šele, ko je ta vrednost že precej visoka. Pojavijo se žeja, pogosto uriniranje, nehoteno hujšanje, lahko pa nas na sladkorno bolezen opozorijo šele zapleti sladkorne bolezni, kar pomeni, da je bila sladkorna bolezen dolga leta neprepoznana.

Kako bolnik začuti, da ima znižano raven krvnega sladkorja?

Pojavijo se tresenje, potenje, huda lakota, bolnik lahko postane nezbran ali razdražljiv. Te težave bolnik hitro zazna in nizko vrednost popravi z zaužitjem škrobnate jedi, lahko tudi sladkorja ali sadnega soka. Šele če te težave ostanejo neprepoznane in se jih ne prekine, lahko zelo znižana raven krvnega sladkorja povzroči nezavest.

Na kakšen način zdravimo oziroma obvladujemo sladkorno bolezen?

Zdravljenje temelji na zdravem načinu življenja, uporabljamo pa tudi različne vrste zdravil, ki jih uživamo preko ust in zdravila, ki jih v telo vnašamo z injiciranjem – inzulin. Bolnik naj sodeluje pri načrtovanju zdravljenja in oskrbe v celoti, potrebuje ustrezno edukacijo. Nujno je dobro sodelovanje bolnika, ki razume zdravljenje in v njem aktivno sodeluje ter prevzema odgovornost za lastno zdravje.

Kateri pa so najpogostejši zapleti pri bolnikih z diabetesom?

Zapleti sladkorne bolezni so pomemben vzrok zbolevanja in prezgodne smrti, bolniku pa slabšajo kakovost življenja. Eden izmed njih je okvara različnih telesnih organov. Poškodba organov nastane zaradi okvare žil, ki jih prehranjujejo. Če so okvarjene velike žile, govorimo o makroangiopatiji, pri okvari drobnih žilic pa o mikroangiopatiji. Gre za bolezenski proces, katerega osnova je ateroskleroza. Klinična slika je odvisna od tega, katere žile so najbolj prizadete in se kaže kot možganska kap (možganska žilna bolezen), srčna kap in angina pektoris (srčno-žilna bolezen) ali zoženje velikih žil dovodnic (arterij)  na spodnjih okončinah, kar povzroča težave med hojo in gangreno, ki lahko vodi v amputacijo spodnje okončine.

Sladkorni bolniki imajo dvakrat do štirikrat večje tveganje za te bolezni in kar trije bolniki od štirih umrejo zaradi enega od teh zapletov. Mikroangiopatija povzroča predvsem okvaro ledvic, oči in živčevja.

Kaj pa diabetična nefropatija?

Gre za ledvično bolezen, ki prizadene najmanj vsakega tretjega bolnika s sladkorno boleznijo in je najpogostejši vzrok za ledvično odpoved in za slepoto, po dvajsetih letih bolezni jo ima 80 % bolnikov  s sladkorno boleznijo tipa 1 in že po desetih letih 50 % bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.

Diabetična nevropatija lahko prizadene vse dele živčevja in jo je pogosto težko diagnosticirati in zdraviti. Najpogostejša in najpomembnejša je prizadetost živcev nog, ki postanejo manj občutljive in so zato mnogo bolj podvržene poškodbam. Prizadetost oživčenja notranjih organov lahko privede do motenj v uravnavanju krvnega tlaka in srčne frekvence, v skrajnem primeru celo do nenadne smrti zaradi motnje v delovanju srca. Diabetična nevropatija je lahko povezana tudi z bolečinami in z drugimi neprijetnimi občutki, ki jih je težko zdraviti. Nevropatija te vrste poslabša kakovost življenja, saj vpliva na čustveno stabilnost, spanje, mobilnost in sposobnost za delo, njeno zdravljenje pa je zapleteno in ne vedno uspešno. Povzroča lahko motnje ravnotežja, odvajanja blata, nezaznavanje občutkov ob prenizkih vrednostih krvnega sladkorja (hipoglikemiji) in motnje v erekciji.

Kdaj je potrebno amputirati spodnje okončine?

Prizadetost oživčenja in prekrvitve nog skupaj sta najpogostejši vzrok za amputacije spodnjih okončin, ki so pri bolnikih s sladkorno boleznijo petnajstkrat pogostejše kot pri bolnikih brez sladkorne bolezni. Bolezenske spremembe na nogi, ki so posledica poškodbe ob diabetični nevropatiji ali ob zmanjšani prekrvitvi, opišemo s skupnim pojmom diabetična noga.

Da bi se izognili nastanku bolezni pa je potrebno poskrbeti za zdrav življenjski slog. Kakšen?

Z redno telesno dejavnostjo, ki traja vsaj 30 minut intenzivne vadbe dnevno, ter z redno, pestro, uravnoteženo in energetsko primerno prehrana. To pomeni, da je prehrana razdeljena v 4–5 obrokov, da uživamo škrobnata živila, nekaj beljakovinskih živil, veliko zelenjave in nekaj sadja in da ni preveč kalorična.