Izabela Martinović je prišla nasmejana, polna optimizma in z zgodbo, ki je lahko navdih za vse nas. Premagala je raka, ki ji je sicer vzel brezskrbno otroštvo … ni ji pa vzel optimizma in volje do življenja. Verjame, da se vse zgodi z razlogom in tudi ta izkušnja ji je pomagala, da zdaj dejansko ... živi in ceni vsak trenutek. Hvaležna je, da je bolezen spremenila njen pogled na življenje, saj zdaj v njem toliko bolj uživa. 

Pevka se je rodila

Izabela Martinović je pevka, ki poje že od malih nog. » Ko sem odprla usta, jih nisem več zaprla,« se pošali.

Glasba jo je zmeraj spremljala. Pelo se je na vseh družinskih večerjah, dogodkih … pravzaprav vedno. Zgodaj je začela nastopati in nekateri se je še spomnijo po pesmi »Znaj, volim te«, in tudi po izjemno čustveni baladi »Još te volim kao nekada«. Njena kariera se je šele začela strmo vzpenjati potem pa ... 

Glasba je utihnila, prišla je bolezen

Ob koncu osnovne šole, pri svojih 13 letih je zatipala bulo na vratu. Zdravniki so najprej mislili, da gre samo za vnetje pa žal ni bilo tako. Zbolela je za limfnim rakom. Imela je Hodginkov limfon in Ne-hodginkov limfon. Redko kombinacijo obeh. To je bilo dolgo obdobje (več kot 10 let je bila odsotna), ki ga je preživela na kemoterapiji. Bolezen se je potuhnila, ampak vedno znova vračala. Prikrajšala jo je za velik del življenja. » Nisem mogla imeti normalnega življenja. Popolnoma sem bila odrezana od njega, « pove, da je zaradi tega tudi prej morala odrasti. Veliko prezgodaj. » Vsi so hodili ven, doživljali prve ljubezni, poljube, šli na maturantski izlet. Jaz tega nisem doživela, » nam zaupa in hkrati doda » Moje telo je bilo na pol mrtvo telo. Grozno sem se počutila. » Prizna, da je kemoterapijo težko prenašala, zato še toliko bolj občuduje ljudi, ki so lahko po kemoterapiji stali na nogah. Sama tega ni zmogla. 

Težko se je boriti sam

» Ljudje se ustrašijo bolezni in se te začnejo izogibati. Ne želijo motit ali hodit na obisk. « pove, da jo je to zelo prizadelo, saj nikogar ni bilo. Imela pa je svojo mamo, ki se ji je posvetila in ji ni pustila, da odneha: »Iz srca sem ji hvaležna, da je bila ob meni v najtežjih trenutkih. « Držala jo je pokonci in se trudila, da se ni do konca prepustila negativnim mislim in obupu.

» Ljudje smo različni, eni se težko sprijaznijo, drugim gre to lažje. Življenje se ti spremeni, ampak tako je. Stvari moraš sprejeti take kot so in ni razloga, da odnehaš, « vseeno pa doda, da razume, da je včasih lažje odnehati, ampak potem zamudiš tudi tiste lepe plati življenja. Hvaležna je sestri Danijeli, ki jo je včasih vzela s seboj na koncert, ki ga je lahko poslušala iz ozadja. »Danijela in Petar Grašo sta me tudi spoznala s Slovenijo, ki sem jo takoj vzljubila. Slovenci ste krasni ljudje in imam samo lepe spomine, od kulinarike do doživetij s teh koncertov, na katerih sem bila, ko sem le lahko. Glasba mi je dajala zalet. » 

Bolezen jo je spremenila

» Vsi ljudje imamo probleme, zdaj bi jim rekla problemčki, « in razloži, » Ko človek doživi res težke stvari, takrat šele ugotovi, kako je večina njih majhnih in nepomembnih. Ni več pomembno, če ti kavbojke ne stojijo dobro. » Ob tem vedno pomisli na ljudi, ki se srečujejo s hudimi stiskami, kot se je tudi sama. » Lahko bi odnehala, pa nisem. « vsak dan se je borila z boleznijo, pa ne samo z boleznijo. Borila se je tudi sama s seboj, da je v sebi našla moč, da nadaljuje.» Zdaj mislim, da je tako moralo biti. Včasih se morajo zgoditi tudi slabe stvari. » in poudari, da se je ravno iz slabih stvari največ naučila. Zdaj ve, kaj je zares pomembno in kaj ni. 

»Mogoče se zdaj obnašam kot da imam 12 let, ker sem preskočila neko obdobje, « ampak po njenem je smisel življenja v tem, da ostanemo otroci po duši in se veselimo vseh tistih majhnih stvari in da nikoli, res nikoli ne pozabimo: » Vsak trenutek šteje. Čas je največ, kar imamo. Zapravimo ga za stvari, ki nas resnično veselijo. » 

Glasba je moje življenje

» Mogoče sem veliko zamudila, ampak skozi glasbo sem tudi veliko doživela. Glasba mi je vrnila življenje, « in pojasni, da včasih nekaterih stvari sicer ne doživimo v realnosti, ampak še vedno jih lahko doživimo … tudi vso paleto čustev takih in drugačnih.

» Želim, da me ljudje začutijo skozi mojo glasbo. Tako bodo razumeli, » še pove.

Kako prepoznati limfnega raka

Limfoni so rakave rašče limfnih vozličev, bezgavk in vranice, ki lahko prizadanejo tako otroke kot odrasle. Limfon se lahko v telesu pojavi povsod, kjer je limfatično tkivo. Prvi znaki so ponavadi povečane bezgavke. Najpogosteje na vratu pa tudi v dimljah in pod pazduho. Počutje je lahko povsem običajno, večinoma pa se pojavijo še znaki, ki so podobni gripi: vročina, nočno potenje, srbenje, hujšanje, zadihanost, bolečine v kosteh. Tem znakom se pridružijo še drugi, glede na tip bolezni. 

Hodgkinov limfon in Ne-Hodgkinov limfon

Pri limfonih ločimo dve osnovni skupini kot sta Hodgkinov limfon in Ne-hodgkinov limfon. Pri Hodgkinovem limfonu je značilno širjenje iz ene skupine limfnih vozlov na drugo, medtem ko se Ne-Hodgkinov limfon širi neenakomerno po limfatičnem sistemu. Ne-hodgkinov limfon je bolj nepredvidljiv, saj se povečanje bezgavk širi neurejeno in manj predvidljivo. Tumorji se najprej razvijejo v prebavilih, možganih, na ščitnici in v kosteh. Rakave celice prodrejo v kostni mozeg. To povzroči še dodatno utrujenost, neobičajne krvavitve in okužbe, ki se lahko večkrat ponovijo.

V primeru, da opazite kateregakoli od prej navedenih simptomov, ki ne minejo niti po nekaj tednih, obiščite zdravnika. Zdravljenje je lahko uspešno, če je bolezen pravočasno odkrita. Zdravljenje poteka s kemoterapijo, obsevanjem in z zdravili. Gre za razmeroma redko obliko raka.Natančen vzrok bolezni pa še ni znan.