Gre za simptomatično izpadanje las, ki se pojavi približno dva ali tri mesece po sprožilnem dejavniku. Med najpogostejše sprožilce telogenega efluvija spadajo hud stres, hormonske spremembe, kot na primer po porodu ali začetku oziroma prenehanju jemanja kontracepcijskih tablet, jemanje nekaterih zdravil (na primer nekaterih antidepresivov, beta zaviralcev, protivnetnih zdravil) ali vitaminov, nekatere kronične ali vnetne bolezni, spremembe v prehrani oziroma jemanje prehrambenih dopolnil in slabokrvnost. Telogeni efluvij se ponavadi pojavi nenadoma in posameznik se načeloma dobro spomni trenutka, ko mu je v roki, na glavniku ali na vzglavniku ostal večji šop las. Vendar izpadanje las ni trajno in lasje se običajno po nekaj mesecih obnovijo. Je pa telogeni efluvij pogostejši pri ženskah kot pri moških.

2. Androgena alopecija

Nekateri ljudje so na izpadanje las obsojeni že ob rojstvu, saj od očeta ali od matere, lahko pa tudi kar od obeh staršev, podedujejo problematični gen, zaradi katerega se jim začnejo lasje tanjšati, krajšati in izpadati že relativno zgodaj – lahko tudi v dvajsetih ali tridesetih letih. Pri ženskah se androgena alopecija ponavadi kaže tako, da se začnejo na določenih delih lasišča lasje močno redčiti in tanjšati, kar vodi v nastanek manjših plešam podobnih zaplat. Pri moških se običajno androgena alopecija začne z blago razredčenim lasiščem v predelu nad senci, prek tanjšanja in redčenja na predelu nad čelom ter na vrhu glave pa vse do popolne pleše, pri čemer pogosto v zatilju in na predelu zaliscev lasišče ostane normalno poraščeno. V nekaterih primerih moški opažajo enakomerno tanjšanje las po celotnem lasišču

3. Alopecija areata

Nenavadna in redka avtoimunska bolezen, kjer obrambni sistem napade lastne lasne mešičke ali mešičke dlak, saj jih zaznava kot tujke, prizadene približno dva odstotka populacije. Posledica bolezni je delno ali popolno izpadanje las, lahko pa začnejo izpadati tudi dlake na telesu – vključno z obrvmi in trepalnicami. Za zdaj še vedno ni natanko znano, kaj povzroča izbruh bolezni, zdravniki pa sklepajo, da gre pri alopeciji areati za genetsko bolezen, ki naj bi jo aktiviral stres, pa tudi določena zdravila in cepiva. Bolezen sicer ni nalezljiva in zaradi nje oboleli ne umrejo, a marsikateri bolnik z alopecijo areato ima manjšo samozavest in se težje vključuje v okolje. Prav tako za alopecijo še ne poznamo zdravila. Nekaterim obolelim začnejo sčasoma lasje oziroma dlake spet rasti, drugim se stanje nikoli ne izboljša.

4. Motnje v delovanju ščitnice

Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem in njeno delovanje uravnava številne procese v našem telesu – naš bazalni metabolizem, porabo kisika, telesno rast in razvoj ter s tem tudi rast in razvoj las ter nohtov. Če ščitnica preveč deluje, če torej izloča preveč ščitničnih hormonov, govorimo o hipertirozi in eden njenih značilnih simptomov je pravzaprav prav izpadanje las. Če pa naša ščitnica izloča premalo hormonov, govorimo o hipotirozi in v tem primeru se lahko zgodi, da so naši lasje krhki in lomljivi.

5. Lupus

Izpadanje las je lahko tudi eden od simptomov lupusa – avtoimunske bolezni vezivnega tkiva, ki prizadene večinoma ženske v rodnih letih, lahko pa zbolijo tudi otroci in moški. Pri lupusu večje količine las običajno izpadajo med šamponiranjem ali krtačenjam, včasih pa izpadanje las spremljajo tudi izpuščaji na lasišču. Sicer so drugi simptomi te avtoimunske bolezni še zatekanje sklepov ter predelov okrog oči, bolečine v mišicah in sklepih, izpuščaji po telesu, ki se velikokrat pojavijo pri izpostavljanju soncu, ali stalen izpuščaj, običajno prek nosu in lic. Na lupus lahko opozarjajo tudi huda utrujenost in oslabelost, slabokrvnost, glavoboli, težave z ledvicami in depresija.

6. Slabokrvnost

Če vam primanjkuje železa, to pravzaprav pomeni, da je v vaši krvi premalo rdečih krvnih telesc – eritrocitov, ki vsebujejo hemoglobin, ta pa omogoča prenos kisika po vašem organizmu. Težave, ki spremljajo anemijo, kakor z drugo besedo imenujemo slabokrvnost, so bledica, utrujenost, zaspanost, omotičnost, zadihanost, mrzle roke in noge, glavoboli ter pri nekaterih tudi povečano izpadanje las. Zato jejte čim več hrane, ki je bogata z železom, folno kislino in vitaminoma A ter C, ki izboljšujeta absorpcijo železa iz prebavil.

7. Sindrom policističnih jajčnikov

Gre za najpogostejšo hormonsko motnjo žensk v rodnem obdobju – z njim ima težave od pet do deset odstotkov žensk, ki so v rodni dobi. Pri sindromu policističnih jajčnikov so v oziroma na jajčnikih prisotne številne benigne ciste, ki so pravzaprav majhni nedozoreli folikli. Za zdaj še ni povsem jasno, kaj sindrom povzroča, se je pa do zdaj pokazalo, da se bolezen v veliko primerih pojavlja družinsko – če je torej imela že vaša mama ali babica težave s policističnimi jajčniki, obstaja verjetnost, da boste sindrom razvili tudi vi. Simptomi, ki kažejo na sindrom policističnih jajčnikov, so: mozolji oziroma aknavost, prekomerna poraščenost, izpadanje las ter tudi nihanje telesne teže, neredne menstruacije, motnje ovulacije, težave z zanositvijo in v skrajnem primeru celo neplodnost.

8. Kožne bolezni

Če katera od kožnih bolezni, na primer luskavica, seboroični dermatitis, glivična vnetja kože, izbruhne tudi na lasišču, je pogosta posledica obolenja ravno izpadanje las. Še posebej seboroični dermatitis je pogost razlog za to, da začnejo lasje nenadoma izpadati. Ker je izločanje maščob iz lojnic povečano, koža pogosto začne srbeti in se celo vname, temu pa se lahko pridruži še luščenje in odpadanje las. Takšno vnetje kože lahko potem poslabšajo še nekateri drugi dejavniki, kot na primer dodatno mehanično draženje kože, glivice in bakterije, znoj …

9. Pretirano umivanje, sušenje in barvanje

Lahko pa vzroki za izpadanje las niso stres, hormonsko neravnovesje in bolezenska stanja. Za prekomerno izpadanje las je lahko krivo tudi prekomerno umivanje in sušenje, predvsem pa uporaba preveč agresivnih preparatov za umivanje in nego las, prevroč zrak pri sušenju, preveč agresivne barve za lase, krtače, ki preveč vlečejo lase, ravnalci za lase … Če torej menite, da je za izpadanje las vzrok kaj od tega, potem preprosto zamenjajte preparate in pripomočke, ki jih uporabljate.