Vizita.si
Rebeka Brković
Bolezni

Izpoved Rebeke iz Rateč: 'Razvilo se je iz majhnega mozoljčka'

Katja Benčina
08. 06. 2015 10.02
19

Da se kožni rak lahko pojavi pri komerkoli, tudi pri 16-letnemu dekletu, lahko potrdi danes 22-letna Rebeka, ki je pred šestimi leti zbolela za najbolj nevarno obliko kožnega raka - malignim melanomom. Mladostnica pripoveduje, da se je rak razvil iz povsem nedolžnega mozoljčka, ki ga je želela odstraniti le iz estetskih razlogov.

Nenavaden mozoljček se je v enem mesecu razvil v veliko bradavico, pripoveduje Rebeka Brković, ki je svojo osebno zdravnico prosila, če ji lahko znamenje na komolcu odstranijo, saj jo je motilo pri igranju košarke. ''Sploh se ni razvilo iz znamenja, prišlo je kar tako. Najprej je bil en majhen mozoljček, potem pa se je razvila velika bradavica. Res je bilo grdo za videti in tudi pri košarki me je motilo. Zato sem svoji zdravnici rekla, če mi to lahko odstranijo,'' se spominja danes 22-letna Rebeka Brković iz Rateč. Takrat je bila stara komaj 16 let in niti pomislila ni, da bi lahko šlo za kaj bolj resnega. A po tem, ko so ji izrastek na levem komolcu v bolnišnici na Jesenicah odstranili, je zdravnik poklical domov.
Dermatologinja mag. Metka Adamič, dr. med
Dermatologinja mag. Metka Adamič, dr. med FOTO: Aljoša Kravanja
''Meni se to ni zdelo nič takega, mami pa celo noč ni spala. Rekla je: 'Pa veš, da te dohtar ne bo kar tako klical domov.' Potem sem imela v soboto še tekmo, noben pa ni nič rekel. Rekli so samo, da morajo še enkrat malo bolj globoko izrezati,'' pripoveduje.

Ko je znova prišla v bolnišnico, je kmalu postalo jasno, da gre za nekaj resnega. Čeprav Rebeki in njeni materi Slavici Bura nihče ni nič pojasnil, pa je Slavica, ki je pred leti prebolela raka dojke že samo po izrazu zdravnikov na obrazu vedela, da nekaj ni v redu. Rebeka se tistega dne dobro spominja: ''Vsi so letali okoli naju, nihče pa ni nič povedal, kaj se dogaja. Dokler ni moja mami malo znorela in rekla, kaj se pa sploh z mojim otrokom dogaja. In takrat je en zdravnik tako malo nesramno rekel: 'Gospa, maligni melanom, če sploh veste, kaj je to?''

Slavici se je sesul svet, saj je v trenutku podoživela težko in naporno zdravljenje, ki ga je pred časom prestala sama, hkrati pa začutila strah, ki ga do tedaj še ni poznala. ''Bila sem popolnoma na tleh, ko je Rebeka zbolela. Bilo je hujše kot, ko sem jaz zbolela. Ko sam zboliš, se boriš zase in za njih, ko je zbolela Rebeka pa je bilo stokrat hujše. To so občutki, ki se jih ne da pojasniti,'' je povedala mati Slavica Bura. A Rebeka se takrat še ni zavedala, za kako resno diagnozo gre. To ji je postalo jasno šele, ko je na Pediatrični kliniki izvedela, da bo potrebovala enoletno zdravljenje in da v tem času ne bo mogla igrati košarke. ''Zdravnica mi je rekla, da je zdravljenje dosti naporno in da bodo mišice oslabele ter se pojavili tudi drugi stranski učinki. To da se celo leto ne bi mogla ukvarjat s košarko, to je bilo najhujše. Sesul se mi je svet. Takrat se je v meni vse ustavilo in takrat sem se prvič zjokala,'' pove Rebeka.

Ko so ji dvakrat izrezali tkivo na komolcu, se je izkazalo, da melanom k sreči še ni zaseval v druge organe. Nato jo je čakalo enomesečno zdravljenje v Pediatrični kliniki in enoletno zdravljenje doma, kjer si je trikrat na teden vbrizgavala injekcije interferona. ''Zdravljenje v bolnišnici je bilo najhujše obdobje, in sicer zaradi vseh stranskih učinkov. Taka huda oblika gripe, ves čas sem trpela za močnimi glavoboli, cel mesec. Podobno je bilo tudi kasneje, a vseeno nekoliko lažje, ko sem si injekcije morala dajati sama. Po vsaki injekciji mi je postalo izjemno slabo, dobila sem vročino in močne glavobole. Sčasoma so se mi tudi zredčili lasje, a k sreči jih nisem popolnoma izgubila,'' pripoveduje.

Nenavaden mozoljček na levem komolcu se je v enem mesecu spremenil v veliko bradavico, zato je Rebeka svojo zdravnico prosila, da ji jo odstranijo. Izkazalo se je, da gre za melanom. Danes na tem mestu ostaja le še brazgotina.
Nenavaden mozoljček na levem komolcu se je v enem mesecu spremenil v veliko bradavico, zato je Rebeka svojo zdravnico prosila, da ji jo odstranijo. Izkazalo se je, da gre za melanom. Danes na tem mestu ostaja le še brazgotina. FOTO: Katja Benčina

Čeprav pravi, da se ni nikoli veliko sončila in da ni zahajala v solarij, so ji zdravniki povedali, da je bil melanom verjetno posledica kombinacije izpostavljenosti UV-žarkom - saj ima Rebeka precej svetlo kožo - in stresa, ki ga je doživljala v mladosti. ''Moja mami je preživela raka na dojki. Veliko smo se selili, nikoli nismo bili na svojem, starša sta se ločila. Verjetno se niti ne zavedaš kot otrok, ampak očitno vse ostane v glavi. Bilo je kar nekaj dejavnikov, ki so se potem očitno izrazili v tej obliki,'' pove Rebeka, ki danes deluje izjemno odraslo in umirjeno.

K sreči je sedaj popolnoma zdrava, a še vedno hodi na redne preglede v Pediatrično kliniko in k dermatologu, v primeru, da bi se stanje ponovilo. Njena mati Slavica pa je izjemno vesela, da so se stvari končno postavile na pravo mesto in da je njena hči zdrava. Sedaj obe izjemno aktivno sodelujeta pri različnih društvih, kjer bodrita in pomagata drugim, ki se soočijo z rakom. Rebeka celo razmišlja o tem, da bi skupaj z nekaterimi preostalimi mladimi, ki so preboleli raka, ustanovili svoje društvo in bili tako v še večjo oporo mladim, ki se soočijo s podobno diagnozo.

Rebeka s svojo materjo Slavico Bura.
Rebeka s svojo materjo Slavico Bura.FOTO: Katja Benčina
Maligni melanom - najbolj nevarna oblika kožnega raka

 

Maligni melanom je oblika kožnega raka, ki se pojavlja najredkeje, a velja za najnevarnejšo, saj se lahko konča s smrtnim izzidom. Več o tej obliki kožnega raka nam je povedala dermatologinja mag. Metka Adamič, dr. med:

''Dermatologi nenehno opozarjamo, da morajo biti vsi posamezniki pozorni in morajo opazovati svojo kožo. Zato priporočamo redno enkrat mesečno samoopazovanje v svetlem prostoru z velikim ogledalom,'' pojasni dermatologinja.
''Dermatologi nenehno opozarjamo, da morajo biti vsi posamezniki pozorni in morajo opazovati svojo kožo. Zato priporočamo redno enkrat mesečno samoopazovanje v svetlem prostoru z velikim ogledalom,'' pojasni dermatologinja.FOTO: Thinkstock

Kaj vpliva na nastanek malignega melanoma?

Danes je znano, da na pojavljanje melanoma vplivajo nekateri dedni dejavniki. To je na primer število pigmentnih znamenj, ki jih ima nekdo na koži - tisti, ki imajo več kot 50 pigmentnih znamenj pogosteje zbolijo za melanomom. Melanom imajo večkrat ljudje, ki imajo več 5 atipičnih znamenj na koži, ljudje, ki so svetle polti, rdečelasi in pegasti. Poleg tega pa je najbolj znan dejavnik tveganja - danes nedvomno uvrščen med visoko koncerogene dejavnike - ultravijolično sevanje. Torej izpostavljanje sončnim žarkom ali pa tudi UV sevanje v solarijih.

Zakaj je pomembno, da se v mladosti izogibamo sončnim žarkom?

Pretirano sončenje v mladosti zelo pomembno vpliva na nastajanje melanoma. Ljudje prejemamo okoli 3/4 sončnih žarkov že v starosti nekje do 20 leta. Škoda, ki v koži nastaja, se tekom življenja sešteva in v nekem trenutku obrambni mehanizmi kože niso več sposobni te škode popravljati in takrat lahko pride do malignih sprememb v celicah, ki tvorijo pigmentna zrna. To so melanociti in tako lahko nastane melanom.

Kako nevaren je melanom?

Melanom je absolutno ozdravljiv v več kot 90 odstotkih, če ga odkrijemo zgodaj - ko raste še zelo na površju kože, se pravi, ko je njegova debelina, ki jo ocenjujemo nekje do enega milimetra. Ko preide to debelino, pa se nevarnost zasevanja veča. Zaseva lahko tako po limfnih poteh kot tudi hematogeno, v oddaljene organe. Z debelino se veča tudi možnost najhujšega, smrtnega izzida - česar se tudi najbolj bojimo.

Zakaj je v primerjavi z drugimi oblikami kožnega raka melanom bolj nevaren?

V bistvu prav zaradi tega zasevanja. Pri ostalih oblikah kožnega raka, to sta bazalnocelični karcinom in ploščatocelični karcinom - še posebej pri prvem izjemno redko opažamo metastaziranje oziroma zasevanje v druge organe ali v okoljne bezgavke. Ta vrsta raka nam lahko dela težave lokalno, lahko se na nekaterih predelih naredijo velike rane, zrase v okolico in s tem dela težave. Pri ploščatoceličnem karcinomu pa je nekoliko več možnosti za metastaziranje, vendar pa še vedno veliko manjša kot pri melanomu, ki gre zelo hitro v oddaljene organe in je izzid lahko smrten, če ni pravočasno odkrit in če ni primerno zdravljen.

Kako lahko melanom zgodaj odkrijemo?

Dermatologi nenehno opozarjamo, da morajo biti vsi posamezniki pozorni in morajo opazovati svojo kožo. Zato priporočamo redno enkrat mesečno samoopazovanje v svetlem prostoru z velikim ogledalom in ročnim zrcalom, ko naj bi si vsak pregledal celo telo. Vključno s skritimi deli, torej okoli spolovil, med prsti, za uhlji, po lasišču. Zelo pomemebno je tudi, da opazujemo druge družinske člane, otroke in da v primeru pojava novih pigmentnih sprememb ali sprememb na obstoječih pigmentnih spremembah čim prej reagiramo.

Kako melanom prepoznamo?

Znano je, da se samo tretjina melanomov razvije iz prej obsotječih pigmentnih znamenj oziroma pigmentnih sprememb, medtem, ko dve tretjini nastaneta na novo. Tako da je pomembno, da smo pozorni na to, če se razvijejo nova pigmetna znamenja. Pri že obstoječih pigmentnih znamenjih pa opazujemo, če pride do spremembe velikosti znamenja, sprememba oblike, sprememba obarvanosti. Če se na znamenju pojavi ranica, krasta, če srbi, če skeli. Skratka, pojavljajo se določeni opozorilni znaki, ki jih je dobro hitro prepoznati. To pa naj nas vodi k zdravniku ali dermatologu, ki si bo s pomočjo določenih naprav znamenje ogledal in podal menenje ali gre za spremembo, ki jo je treba odstraniti ali ne.

Kako pa lahko sami poskrbimo za preventivo?

Najbolj pomembno od vsega je to, da se posamezniki ne izpostavljajo sončnim žarkom. To je danes nekaj, kar čivkajo že vsi ptički, vendar se še vedno dogaja, da so plaže polne ob neprimernem času, ljudje nezaščiteni. Od leta 2009 je Svetovna zdrasvtvena organizacija uvrstila ultravijolične žarke med visoko kancerogene, kar pomeni, da ni alternativ - malo sončenja, več sončenja. Dermatologi opozarjamo: Sončenje je nevarno! Za pridobitev zadostne količine vitamina D potrebujemo izredno kratkotrajno izpostavljenost majhne površine kože sončnim žarkom. Svetloba sama pa je tista, ki v telesu sproža sproščanje hormona melatonina - to je hormon, ki je pomemben za to, da smo dobro razpoloženi, da nismo depresivni, da nimamo motenj nespečnosti. Ampak to nikakor niso ultravijolični žarki. Najpomembnejša je torej zaščita pred soncem.
 

 

 

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Pri raku na splošno sploh ne vedo za kaj se gre in nehajte z temi biološkimi "zdravili" ki to niso in naj bi po desetletnih raziskavah človeku podaljšali življenje za 2 meseca!!!!medicina je z svojim kompliciranjem na slepi poti!!!
ma z leti dobivaš vedno več peg po telesu sploh če imaš takšno službo ko si ispostavljen soncu potem je pa še tukajgenetika kako naj spremljaš vse te stare pege in še nove ??? saj sonce itak ni bilo nikoli zdravo če si pretiraval,.......toliko bombandiranja 3x tedensko z temi na sveti da že gre počasi na bruh zraven še pa ne pravilna prehrana pa premalo gibanja,stres v službah ITD počnite kaj vam je volja kaj vas veseli in navdušuje samo življenje je itak kratko da bi si ga pa še sedaj v mlajših letih življenja delal pretirane skrbi "kaj se lahko zgodi če" je pa pretirano........
V K vse skupaj in ta medicina. Pri nas rabiš za eno tako brezvezno stvar, ure in ure časa. Najprej, da sploh dobiš telefonsko zvezo in ti povejo kdaj dela tvoj osebni zdravnik, potem tega zdravnika še v nedogled čakaj, da začne delat, potem ga čakaj še v čakalnici in nato še prepričuj, da te napoti v bolnico. V kolikor imaš slabega osebnega zdravnika, ki gleda le na uro kdaj bo zanj konc šihta in se ne poglobi v težave pacientov, si milo rečeno, v ... nekje pač. In še potem v kolikor prideš pod prave roke, si rešen skrbi, v kolikor ne, ti lahko zagrenijo nadaljnjih nekaj tednov, mesecev ali pa let življenja.
res kako nemočna je medicina 1Edina varianta za preživetje je izrez v pravem času!In takih bolezni je na tisoče -zdravila ni!Potem se vse kje smo!!
skoraj- govorim skoraj na začetku
verjeli ali ne, soseda si ga je sama izrezala in je še živa
juuhuu
juhu en butl več si hotel povedat
A ti je vročina udarila na možgane? Vsak tvoj komentar je juhu, ne glede na to kakšen članek je.
Machoman007 08. 06. 2015 17.36
never gonna give you up, never gonna let you down, never gonna run around and desert you. never gonna make you cry, never gonna say goodbye, never gonna tell a lie and hurt you.
Ne bi bilo napak navesti imene tistega zdravnika, ki je obznanil diagnozo tako "jasno"...
skalpel zdravi. Zivela medicina
ni_mi_vse_eno 08. 06. 2015 15.08
Se strinjam in to je edina metoda, ki jo poznamo. Kemoterapija ni ucikovita, stotine clankov o tem.
ni_mi_vse_eno 08. 06. 2015 12.09
Konoplja zdravi, vendar pa lahko jeste kemoterapevtike, ki povzročajo odpoved jeter, odpoved ledvic in levkemijo in upate na izboljšanje. Živela svoboda in živela znanost.
0100011110111 08. 06. 2015 19.04
konoplja NE zdravi, samo lajša simptome bolezni!!!
ni_mi_vse_eno 09. 06. 2015 17.13
Stotine znanstvenih člankov in vivo in in vitro je objavljenih. Misliš, da je objava peer review članka v strokovnih revijah podobna prostemu spisu? Poglej spodnji post, ki je 24 članek v mojem seznamu. Katerega želiš, da ti citiram?
ni_mi_vse_eno 08. 06. 2015 12.08
[24] Casanova et al. Inhibition of skin tumor growth and angiogenesis in vivo by activation of cannabinoid receptors. 2003. Journal of Clinical Investigation 111: 43-50. ---- Inhibicija (preprečitev širjenja in rasti) kožnega raka in angiogeneza (preprečitev rasti žil, ki prehranjujejo kožnega raka) z aktivacijo cannabinoidnih receptorjev in vivo (na živih osebkih). Objavljeno v Journal of Clinical investigation. --- Konoplja zdravi, objavljeno v strokovnih člankih.
Konoplja zdravi - zaupaj naravi !!!
Tadej Bu?ar 13. 06. 2015 13.53
Komercialna konoplja, ki jo ti kadiš, nič ne zdravi. Kurkuma dokazano zravi raka, po novem lahko ponekod namesto kemoterapije pristaneš na zdravljenje s kapsulami kurkume.
ISSN 2630-1679 © 2021, Vizita.si, Vse pravice pridržane Verzija: 1169