Obolenje imenujemo perioralni dermatitis. Zanimivo je, da v starejših dermatoloških učbenikih sploh ni omenjeno, kar kaže na to, da gre za bolezen sodobne dobe. Ocenjujejo, da prizadene celo do 1 % ljudi. Incidenca obolenja v zadnjih letih narašča. Prve primere so opisali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v ZDA in zahodni Evropi, kasneje se je postopno širilo proti vzhodu. Gre za dokaj pogosto kronično dermatozo, ki v glavnem dela težave ženskam med 15 in 45 letom, nekatere redke, zelo nadležne, oblike lahko prizadenejo tudi mlajše, otroke, največkrat predpubertetne dečke.

Kaj natančno privede do tegobe, žal ni povsem razjasnjeno. Nekateri so mnenja, da je obolenje lahko povezano z dolgotrajno uporabo agresivnih kozmetičnih preparatov (kar prav gotovo ne drži pri otrocih). Pri tistih osebah (večinoma so to mlade ženske), ki redno uporabljajo negovalno kozmetiko v smislu raznih tonikov v kombinaciji z dražečimi vlažilnimi – hranilnimi kremami ali nočnimi kremami, se težava pogosteje pojavlja kot pri tistih, ki se negujejo preprosto, samo z negovalno kremo. Uporaba raznih dražečih kozmetičnih preparatov igra pomembno vlogo pri nastanku težav s kožo obraza, saj oslabijo barierno vlogo povrhnjice in posredno okvarijo kožno bazalno membrano na posebej občutljivem predelu okoli ust in včasih tudi na vekah, kar privede do nadležnega kožnega obolenja.

Pri nekaterih ženskah so lahko vzrok težav običajne kontracepcijske tabletke. Povezave z zobnimi pastami, zlasti fluoriranimi, ki so ji nekateri raziskovalci pripisovali velik pomen, niso uspeli dokazati. Prav tako so skušali dokazati povezavo z ustnimi vodicami, mili, čistilnimi robčki … Nobenega dvoma pa ni o tem, da stanje lahko sproži in tudi poslabša mazanje s kortikosteroidnimi kremami oz. mazili. Tovrsten vzrok je tudi pri pojavu obolenja pri otrocih največkrat omenjen.

Obolenje kože na obrazu je praviloma kronično. Na koži okoli ustnic opažamo rdečino in celo oteklino, posuto z drobnimi pordelimi brbončicami, ki se kasneje grupirajo v skupinice, v centralnem delu so lahko ognojene ali izpolnjene z brezbarvno vsebino. Spremembe so nekoliko podobne tistim pri aknah, le da nikoli ni prisotnih ogrcev. Žarišča lahko postanejo ekcematizirana – pojavi se intenzivnejša rdečina in luščenje. Prizadeti tožijo o pekočem občutku ter da imajo vtis zatezanja prizadete kože. Spremembe so praviloma simetrično razporejene okoli ustnic, tik ob ustnicah jih običajno ne opažamo, segajo lahko ob straneh navzgor proti nosu, navzdol na brado in nemalokrat se pojavijo tudi na vekah ob zunanjih očesnih kotičkih. Pri nekaterih pa se dogajanje začne prav tu in ga okoli ustnic niti ne opažamo. Zelo redko se zgodi, da se obolenje razširi na lica ter na predel med obrvema oziroma na srednji del čela, v skrajnih primerih celo na stranske dele vratu, na rob lasišča ali za uhlje.

Tistim, ki se z obolenjem ne srečujejo pogosto, dela težavo ločevanje od alergijskega atopičnega dermatitisa, kontaktnega dermatitisa, aken in tudi seboreje.

Ob nepravilnem oziroma neprimernem zdravljenju z kortikoseroidnimi kremami, ki jih je na tržišču obilo in jih nekateri zdravniki predpisujejo v dobri veri, da bodo vnetje pomirila, težave lahko trajajo več let in se neredko celo stopnjujejo. Ob tem pogosto opažamo tudi neugodne stranske učinke mazanja s takšnimi kremami, kot so: tanjšanje kože v smislu atrofije, pojav razširjenih žilic – telangiektazij, akne, spremembe v pigmentaciji, dlačice, infekcije kože … Takšni neugodni stranski učinki so najbolj izraziti in se najprej pojavijo prav na obrazu. Vsekakor nasprotno od tistega, kar bi prizadeti želeli in pričakovali. Največkrat zavedejo prav na videz ugodni takojšnji učinki. Ko se namreč s takšno kremo, ki vsebuje kortiokosteroide namažemo, žarišča že v nekaj urah zbledijo in so manj opazna. To prizadetega opogumi oziroma vzpodbudi, da se še naprej vztrajno maže, češ, saj dobro kaže in očitno do neke mere pomaga.

Diagnozo obolenja postavi dermatolog kar na osnovi kliničnega pregleda, dodatne preiskave niso potrebne.

Upoštevanje navodil dermatologa, ki zdravljenje vodi v skladu s strokovnimi načeli (»primum nil nocere« – najbolj pomembno je, ne škoditi) ponavadi ne privede do takojšnjih učinkov. Celo nasprotno, nemalokrat se zgodi, da pride v začetni fazi zdravljenja celo do poslabšanja na koži. Ob vztrajanju in zaupanju pa uspeh ne izostane in je končni učinek ugoden. Težav ponavadi ni več. Pri zdravljenju blagih oblik je velikokrat najuspešnejše navodilo: Manj je več! Oziroma “nobenega zdravila!”

Za uspešno zdravljenje hujših oblik obolenja moramo največkrat poseči po tabletkah. Terapevt se mora na podlagi kliničnega izgleda in izkušenj odločiti za primeren način zdravljenja, prilagojen določeni pacientki oz. pacientu in stopnji obolenja. Še posebej pa je potrebno ponovno poudariti, da se je potrebno izogibati hormonskim kortikosteroidnim preparatom.

Odsvetujemo tudi nanašanje alkoholnih pripravkov, agresivne kozmetične manipulacije in uporabo najrazličnejših kozmetičnih sredstev. Z obolelo kožo je potrebno ravnati skrajno nežno in prizanesljivo. Nega tako prizadete kože naj bo čim preprostejša. Za čiščenje zadošča olivno olje, za nego pa neodišavljene kreme, ki naj ne vsebujejo snovi za konzerviranje in stabiliziranje. V lekarni so v zadnjih letih na voljo nežna, neagresivna negovalna sredstva, ki so posebej namenjena ljudem s perioralnim dermatitisom.

Za konec še nasvet – če vas doleti smola in opazite zgoraj opisane znake pri sebi, se nikar ne zdravite sami ali po nasvetu prijateljice, znanke ali nekoga, ki je ‘nekaj podobnega imel’ … Čim prej poiščite strokovno pomoč in težav se boste v najkrajšem možnem času znebili.