Obstaja malo morje diagnoz, za katere so lahko krivi najrazličnejše bakterije, virusi, glive, paraziti in še in še, zato se nas hitro lahko polasti panika, če začnemo razmišljati, kaj vse je lahko z nami narobe. Da bi identificirali morebitni vzrok oz. mikroorganizme, ki so lahko krivi za naše stanje, pa nam običajno vzamejo kri in urin.

Osnove, ki bi jih moral poznati vsak 

Obdobje čakanja na izvide je pogosto stresno in polno neprijetnih občutkov, od strahu, žalosti do jeze. In ko dobimo pred seboj izvide, včasih niti ne vemo najbolje, kaj v resnici pomenijo. Že res, da mogoče ne razumemo vseh strokovnih izrazov, številk in znakov, a je dobro, da poznamo vsaj osnove, zaradi katerih jih bomo zagotovo bolje razumeli.

Pozitivni ali negativni test 

Obstajata dve osnovni vrsti rezultatov zdravstvenih preiskav, in sicer pozitivni test ali negativni test, ki se uporabljata za namene potrjevanja suma na določeno bolezen. Po domače povedano, pozitivni test potrdi bolezen, medtem ko jo negativni test izključi. Pri tem pa je treba vedeti, da je treba upoštevati tudi zanesljivost testa, saj se včasih zgodi, da je test lahko lažno pozitiven ali negativen.

Na primer, če smo testirani za določeno bolezen, lahko test zazna spremembe, ki nastanejo kot odgovor na bolezen, a ne bolezni same. To lahko pomeni tudi, da smo na začetku bolezni, a nismo še dokončno zboleli. Drugi tovrstni testi lahko zaznajo, da se nekaj dogaja v našem telesu, torej smo bolni, a spet ne morejo razlikovati ene bolezni od druge. 

Če še vedno obstaja sum, na primer zaradi izraženih simptomov, se lahko test ponovi ali naredi še kakšen dodaten test, s katerim lahko bolj natančno potrdimo ali ovržemo prvotno diagnozo. 

Relativni testi 

Z relativnim testom se ugotavlja, ali testirane vrednosti odstopajo od normalnih in za koliko se razlikujejo od normalnega obsega. Običajno vrednosti vidimo v številkah, njihov razpon se lahko razlikuje ter spreminja tudi glede na starost, spol, bolezen, zdravljenje in druge dejavnike.

Test relativne vrednosti meri specifične sestavine krvi, urina ali drugih laboratorijskih vzorcev in te vrednosti primerja s tistimi, ki jih navadno pričakujemo pri zdravi populaciji. Vse, kar je nad ali pod razponom teh vrednosti, pa je lahko že znak za skrb oz. več pozornosti. 

Prav tako nam relativni testi lahko pomagajo pri spremljanju poteka bolezni, saj lahko preverjamo, ali se vrednosti približujejo normalnim ali pa se naše stanje slabša, kar pomeni, da zdravljenje ni uspešno in bodo sledile dodatne preiskave ali pa bomo morali spremeniti način zdravljenja. 

Izogibajte se lastnim testom in diagnozam

V silni želji, da bi čim prej vedeli, kaj vse je z nami narobe, lahko začnemo hitro in intenzivno brskati po raznoraznih forumih, poslušati tragične zgodbe okoli sebe ter si postavljati tisoč in eno diagnozo, v kateri smo se mogoče našli, in to še pred uradnimi rezultati. To je povsem nepotrebno in nam lahko povzroči le dodatno stisko, še posebej, ker je naš um že tako bolj dovzeten za paniko in lastne smrtne obsodbe, ko se počutimo slabše, kot smo navajeni.

Torej, ne delajte prehitrih zaključkov in se o svojih morebitnih pomislekih, vprašanjih, dvomih ipd. vedno pogovorite s svojim osebnim zdravnikom.