Janija Klemenčiča je bolezen zadela kot strela z jasnega. Pridno je treniral kar dvakrat dnevno, nameraval se je udeležiti še enih olimpijskih iger, nato pa mu je športne sanje v prah sesul revmatoidni artritis – kronično vnetje sklepnih ovojnic, kjer se sklepi povsem razoblikujejo in okvarijo. ''Prvi simptomi bolezni niso bili nič kaj prijetni. Najprej so me boleli sklepi na nogah – se pravi gležnji, potem se je pa bolečina kar širila na kolena, komolce, prste …'' se izbruha bolezni spominja Jani. Okoreli, otekli in boleči sklepi pa mu niso prekrižali le športnih načrtov, ampak so mu močno otežili tudi vsakdanje življenje. ''Kar naenkrat nisem mogel več normalno hoditi, ne žlice držati pri kosilu, ne zvečer spati, ker mi je bila rjuha pretežka,'' pripoveduje Jani, ki je potreboval kar nekaj časa, da se je sprijaznil z diagnozo. Dolgo je upal, da bo bolezen čudežno izginila in da se bo njegovo življenje vrnilo na stare tire, a na koncu je bil prisiljen sprejeti dejstvo, da ga je doletela bolezen, ki se je zaenkrat ne da povsem pozdraviti, lahko pa revmatologi z dovolj hitrim odkrivanjem bolezni in ustreznim zdravljenjem povsem odpravijo bolečino in zatekanje sklepov.

Po štirih letih od izbruha bolezni je tako Janijevo zdravstveno stanje odlično. Ne le da večino časa ne čuti nobenih bolečin in da so njegovi sklepi nezatečeni, spet se je začel ukvarjati s svojo veliko ljubeznijo – športom. Od veslanja se je žal moral posloviti, se je pa preusmeril v jadranje in tek. ''Ta trenutek se lahko spet gibam, tečem, dvigujem uteži. Vse, kar sem počel pred boleznijo, lahko zdaj spet počnem, in to povsem normalno. Res pa je, da me od časa do časa še kaj spomni na to, da imam to bolezen, ampak se s tem kaj preveč ne obremenjujem,'' še pove Jani.