Poleg tega pa dodaja, da imajo na onkološkem inštitutu dokumentiranih kar nekaj izkušenj z bolnicami, ki so opravile to raziskavo, in te so bile slabe. Sicer pa kot pravi, nobene nove obetavne metode, bodisi diagnostične ali terapevtske, ne zavračajo. ''Nasprotno, zelo si želimo, da bi imeli na razpolago uspešnejše metode, kot jih imamo danes. Prav zato se ob svojem kliničnem delu onkologi intenzivno ukvarjamo tudi z raziskovalnim delom. Isto načelo velja tudi za diagnostične metode na področju bolezni dojk.'' A preden začnejo novo metodo uporabljati, mora ta biti nedvoumno in dokazano učinkovita ter podprta s kliničnimi raziskavami. Kakršen koli drug pristop namreč pomeni neodgovorno in nevarno eksperimentiranje na ljudeh, poudari prof. Žgajnar. ''Pot do novosti v medicini je prav prek dobrih kliničnih raziskav, ponovljenih rezultatov in nato dolgega ter mukotrpnega kliničnega preverjanja – vse to pa tej metodi manjka.''

Kako najbolj učinkovito ugotavljamo raka dojke?

Mamografija

Tako še vedno za temeljno in najbolj učinkovito preiskavo raka dojke velja mamografija, ki je namenjena odkrivanju še netipnih sprememb dojke. Gre za rentgensko slikanje dojk, ki se uporablja za presejanje (preiskovanje navidezno zdravih žensk) in za diagnostično pojasnitev tipnih sprememb dojk. Številne raziskave kažejo, da redna, organizirana presejalna mamografija po 50. letu starosti na vsaki dve leti zmanjša umrljivost za rakom dojk v presejani populaciji za okrog 30 odstotkov. Zato smo tudi v Sloveniji začeli z organiziranim presejanjem v okviru programa DORA. Poleg mamografije pa uporabljamo še dve dopolnilni metodi, in sicer ultrazvok in magnetno resonanco.

Ultrazvok

Ultrazvok je dobra dopolnilna metoda, ki jo opravimo takrat, ko z mamografijo ne moremo dovolj natančno opredeliti neke spremembe v dojki. Še posebej pomemben je pri mladih ženskah, katerih dojke so zaradi obilice žleznega tkiva mamografsko slabo pregledne. Ultrazvok zelo dobro prepozna nekatere lastnosti tumorjev, uporabljamo ga za vodenje punkcij, kot prvo preiskavo pa ga izvajamo tudi pri ženskah, mlajših od 35 let, če zatipamo zatrdlino v dojki.

Magnetna resonanca

Magnetna resonanca se zaradi zahtevnosti, dolgotrajnosti in omejene dostopnosti uporablja le v izbranih indikacijah, na primer za ugotavljanje multicentričnosti bolezni, za redne kontrole pri nosilkah mutacij genov BRCA1 ali BRCA2, po rekonstrukciji dojke s silikonskimi vložki.