Hoja, ki je prepočasna

Čedalje bolj počasna hoja je lahko eden prvih znakov, da vaše telo ne deluje več optimalno. Sliši se kruto, toda kot pove ortoped dr. Tony Redmond, ljudje, ki so mladi in zdravi ter se dovolj gibajo, po navadi le hodijo malo bolj živahno in hitro. “Toda že zelo blag artritis oziroma kakršen koli drug razlog za bolečino hojo vsakogar občutno upočasni.“

Raziskovalci Univerze v Pittsburghu vas postavijo še na bolj realna tla. Kako hitro hodite, naj bi razkrilo, kako dolgo boste živeli. V svoji študiji so zajeli 36 tisoč ljudi, starejših od 65 let, ter ugotovili, da imajo tisti, ki hodijo počasneje od pol metra na sekundo, v primerjavi s tistimi, ki hodijo hitreje od enega metra na sekundo, povečano tveganje za krajšo življenjsko dobo od pričakovane. Toda naj vas to ne prisili, da kar naenkrat poskušate hoditi veliko hitreje. To lahko povzroči le nove poškodbe.

Raziskovalci Zdravstvenega doma v Bostonu pa so 10 let spremljali šestdesetletnike ter ugotovili, da so se morali tisti, ki so hodili počasneje, več kot enkrat pogosteje v starosti spopadati z demenco. Počasnejša hoja naj bi na sploh pomenila slabšo sposobnost pomnenja, uporabe jezika ter sprejemanja odločitev.

Hoja brez zadostnega premikanja rok

“Res je zanimivo, kako deluje telo,“ pravi fizioterapevt Steve Bailey. Ko naredimo korak z levo nogo, se hrbtenica zasuka v desno, zato se desna roka premakne nazaj. Mišice delujejo povsem usklajeno, takšno premikanje dejansko podpira spodnji del hrbta. “Kadar nekdo med hojo rok ne premika dovolj, je to torej takojšen znak, da hrbtenica nima dovolj podpore. Treba je odkriti, kaj ovira mobilnost hrbta.“ Tudi če nas še nič ne boli, je to lahko prvi znak, da nas kmalu bo. Takšne težave po navadi nastanejo zaradi načina življenja, ki je preveč sedeč.

Šepanje

Šepanje lahko pomeni začetek osteoartritisa oziroma degenerativne bolezni sklepov. Težave povzroči kolk, saj zaradi bolezni ne more več normalno prenašati teže telesa.

Toda kot trdi dr. Richard Jones, predavatelj klinične biomehanike na Univerzi v Salfordu, lahko razkriva celo, da že leta nosite pretežko torbo. “Zelo težka torba na desni rami ta del telesa potiska navzdol, zaradi česar se skozi leta zgodi, da postane leva noga daljša oziroma desna bolj stisnjena.“ Težka torba za povrh zelo obremeni križ, kar sčasoma neizbežno povzroči bolečine.

Šepanje pa lahko povzročijo tudi težave s stopali, denimo vnetje vezivnega tkiva njihovega dna, kar lahko povzroči tako pretirana fizična obremenitev kot tudi neudobna obutev.

Težave s premagovanjem stopnic

Ortoped dr. Mike O'Neill pravi, da je težavna hoja po stopnicah lahko prvi znak, da je nekaj narobe z nožnim palcem. Ta se lahko začne pomikati navzven, na njegovi notranji strani se lahko začne debeliti sklep. Še preden kakršno koli spremembo dejansko opazimo, naj bi začeli čutiti bolečino tako pri hoji po stopnicah navzgor kot tudi navzdol. “Bolečina je znak, da se je sklep začel spreminjati.“ Ta huda nadloga se sicer lahko pojavi zaradi pretrdih in premajhnih, predvsem spredaj preozkih čevljev.

Podrsavanje

Kadar nekdo začne pri hoji podrsavati, lahko to nakazuje začetek razvoja Parkinsonove bolezni, nevrološke motnje, pri kateri zaradi propada živčnih celic možgani čedalje težje nadzorujejo gibanje. Koraki bolnikov postanejo čedalje bolj kratki in drobni, začnejo se nagibati nazaj ali naprej, začnejo podrsavati.

Preglasna hoja

Včasih lahko zdravnik opazi simptom že, ko vas sliši hoditi po hodniku. Ljudje, ki izgubljajo popoln nadzor nad mišicami nog, namreč začnejo korak tako, da normalno dvignejo nogo, nato pa je ne morejo brez težav in skorajda neslišno spet položiti na tla. Po navadi jim uide ter ob podlago posledično udari glasneje. Kot pravi ortopedinja dr. Jane E. Anderson, je to lahko znak kapi, toda tudi vkleščenega živca. Pogost vzrok je zdrs medvretenčne ploščice hrbta, ki utesni živec, ki vodi do nog. Redko lahko tako začnete hoditi, potem ko ste le sedeli s prekrižanimi nogami.

Prekratek korak

Če korak postaja vse krajši, imate verjetno težave s koleni ali kolki. Ti se, kot pravi fizioterapevt Steve Bailey, ne morejo več premikati, kot bi bilo normalno oziroma kot so se lahko včasih. Telo se prilagodi in hoditi začnemo s čedalje krajšimi koraki. “Na žalost lahko takšno kompenziranje nato bolj obremeni hrbet.“ To lahko spet vodi v bolečine ter celo nevrološke motnje.

Zadnjica, ki je med hojo premlahava

Morda zveni vulgarno, toda ko govorimo o hoji, moramo spregovoriti še o zadnjici, saj vsakič, ko naredimo korak, uporabimo njene mišice. Toda če jih ne uporabljamo dovolj, tudi te uplahnejo, kar lahko vodi v vrsto zdravstvenih težav, predvsem s hrbtom in nogami. Če so mišice vaše zadnjice postale preveč šibke, lahko to vaši bližnji opazijo prav med vašo hojo. V tem primeru bodo tudi med obremenitvijo delovale bolj mlahave.

Med hojo medenično dno ne ostaja v isti ravnini

Med hojo delajo tudi mišice medeničnega dna, zaradi katerih se telo z vsakim korakom ne nagiba na eno ali drugo stran. Ostaja torej na isti ravnini; če se to več ne dogaja, pa je, kot pravi fizioterapevt Steve Bailey, to lahko znak, da so preveč oslabele. Vse mišice v telesu opravljajo pomembne naloge, zato njihova oslabitev vodi v določene težave. V tem primeru najverjetneje s hrbtom.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na