Odkrili 'univerzalno' zdravilo za raka?!

Britanski strokovnjaki pa sedaj razvijajo podoben pristop zdravljenja raka. Obe metodi vključujeta odvzem T-celic darovalca, ki jih v laboratoriju spremenijo do te mere, da prepoznajo določene oznake na površini rakavih celic imenovane WT1 beljakovine. Celice nato vbrizgajo v pacienta in njegov imunski sistem prične učinkovito uničevati rakave celice.
Raziskava se trenutno izvaja na bolnikih z levkemijo, a znanstveniki upajo, da bi cepivo sčasoma lahko uporabili v boju zoper različne vrste raka, vključno z rakom dojke, debelega črevesa in raka prostate – saj v teh primerih rakave celice na površini nosijo WT1 beljakovino, ki jo s pomočjo cepiva imunski sistem prepozna in uniči.

Med znanstveniki je celo govora o 'univerzalnem cepivu proti raku', čeprav so nekateri raziskovalci skeptični in menijo, da je to kljub vsemu preveč optimistična napoved.

Zdravljenje s pomočjo cepiva je zadnje tri leta uporabljal specialst Guenther Koehne iz bolnišnice Memorial Sloan Kettering Cancer Center v New Yorku. Z njim je zdravil 15 pacientov z levkemijo. Bolezen lahko zdravijo s kemoterapijo, a se pogosto ponovi. Ker so imeli pacienti v njegovi obravnavi le še nekaj mesecev življenja, če bi se zdravili z običajnim zdravljenjem, so privolili v poskusno zdravljenje. Danes – tri leta kasneje – je polovica teh še vedno živa. ''Resnično mislim, da lahko ta oblika zdravljenja popolnoma spremeni način zdravljenja raka. Pred poskusnim zdravljenjem sem se z vsemi pacienti pogovoril in rekli so mi: ''Nimam več nobene izbire, poskusimo še to.'' Imeli so zelo kratko pričakovano življenjsko dobo. A nekaj let kasneje me kličejo iz službe in mi govorijo, da so prezaposleni, da bi prišli do mene. To se v resnici dogaja,'' je presenečen še sam dr. Guenther Koehne.

Njegovo zdravljenje vključuje odvzem kostnega mozga darovalca, ki ga razdelijo na izvorne in T-celice. Pacient takoj prejme izvorne celice, T-celice pa najprej v laboratoriju spremenijo v celice občutljive na WT1 beljakovino, tako da jih izpostavljajo določenim fragmentom beljakovine. Nato pacientu v več serijah skozi nekaj mesecev vbrizgavajo spremenjene T-celice.

Prva pacientka dr. Koehneja je bila 64-letna grafična oblikovalka Ruth Lacey, ki je bila po zdravljenju z intenzivno kemoterapijo že tako hudo bolna, da je padla v komo. Leta 2012 je prestala poskusno zdravljenje in je pričela prejemati izvorne celice in nato še štiri doze spremenjenih T-celic. V nekaj tednih je njen rak pričel šibeti in sčasoma je ozdravela. Dr. Koehne pravi, da je bilo njeno okrevanje in dejstvo, da je danes njen rak v remisiji, 'pravi čudež' in 'neverjetna izkušnja'.

V britanski študiji, ki jo je vodila dr. Emma Morris – hematologinja iz Univerzitetne bolnišnice v Londonu in Royal Free bolnišnice, pa so zdravljenje izvedli pri 20-ih pacientih z akutno mieloidno levkemijo ali kronično mieloidno levkemijo. ''Večina ljudi ima imunske celice, ki ne prepoznajo rakavih celic, kar je eden ključnih problemov pri tej bolezni,'' pojasni dr. Morrisova. ''Mi pa ustvarimo gensko spremenjene imunske celice, ki razvijejo receptorje za WT1 beljakovine in zato veliko bolje prepoznajo rakave celice.'' Eden izmed pacientov je že prejel infuzijo spremenjenih T-celic, pri drugih pacientih pa celice v laboratoriju še pripravljajo.

Sicer pa znanstveniki upajo, da bodo s tem pristopom lahko zdravili tudi druge oblike raka. ''Lahko bi ga uporabili tudi za zdravljenje raka jajčnikov, raka dojke in pri pacientih z rakom prostate ali rakom debelega črevesa,'' je pojasnila dr. Morrisova. Pristop ima tudi manj stranskih učinkov kot kempterapija in lahko zagotovi dlje trajajočo zaščito kot običajna zdravila, ki jih pacient v nekaj dneh ali tednih izloči iz telesa. Imunske celice imajo namreč 'spomin' in v manjših merah ostajajo prisotne v telesu in ga varujejo pred novim izbruhom. Nato pa jih lahko znova namnožijo, če je to potrebno.

Kljub vsemu pa dr. Kat Arney iz britanskega raziskovalnega centra za raka opozarja, da so ta zdravljenja še v povojih. ''Gre za zdravljenja, ki so v zgodnjih fazah kliničnih testiranj in čeprav so se nekateri ljudje odlično odzvali nanj, ni nujno, da bi delovala pri vsakomur.''