Dihanje je po navadi samodejno in ga brez sodelovanja zavesti uravnava dihalno središče na možganski osnovnici. Med mirnim dihanjem povprečen odrasel človek vdihne in izdihne približno 15-krat na minuto. Kadar se pojavi težko dihanje ali dispneja, imamo precej nelagoden občutek oteženega in napornega dihanja. Dispneja izvira iz grške besede 'dyspnoea' in jo poimenujemo tudi težka sapa ali dušenje.

Hitrejše dihanje lahko sicer zmanjša človekovo telesno zmogljivost, in pri dispneji ima človek pri hitrejšem dihanju občutek, da mu primanjkuje zraka in da ne more dovolj hitro ali dovolj globoko dihati, zato onemogoči njegovo sposobnost za telesno dejavnost. Normalno je, da se med povečano telesno aktivnostjo ali naporom pojavi nekoliko krajša in hitrejša sapa, pojav težke sape med mirovanjem ali ob majhnem telesnem naporu pa lahko že kaže na znake dispneje. Ta se pojavi ob neskladju med zaznano potrebo po dihanju in zmožnostjo dihanja. Nastane pa zaradi interakcij med fiziološkimi, psihološkimi, socialnimi in okoljskimi dejavniki. Akutne napade težkega dihanja pogosto spremljajo tesnoba, strah, panični napad in strah pred smrtjo.

Vzrokov za težko dihanje je veliko. Med drugim gre lahko za zapiranje dihalnih poti zaradi tumorja ali vnetja, zaporo pljučnih žil, prisotnost velike količine tekočine med pljučnima ali trebušnima mrenama, hudo popuščanje srca, hudo obliko kronične obstruktivne bolezni, slabokrvnost, nemir, preveliko fizično obremenitev, tesnobnost ali strah. Pogosto se dispneja pojavlja pri ljudeh po 60. letu starosti, kot vzrok pa pogosto navajajo srčno popuščanje. Zadnje ugotovitve kažejo, da dispneja večkrat spremlja tudi številna druga zdravstvena stanja, vključno z debelostjo.

Pri nenadnem pojavu hudega dušenja nemudoma poiščite zdravniško pomoč. Dispneja je podobno kakor bolečina subjektiven občutek, zato je pomembno, da poveste svojemu zdravniku, koliko časa opažate težko sapo, ob katerih aktivnostih se pojavi, kako huda je ali se stanje poslabšuje, kako jo olajšate, katera zdravila prejemate, katere bolezni imate ugotovljene, katere bolezni so v družini, ali kadite, kašljate ali kaj izkašljujete, imate zvišano telesno temperaturo ali mrzlico. Ti znaki namreč lahko kažejo na resnejša obolenja. Ob težavah s prekomerno telesno težo poskusite omejiti vnos hrane ter poskrbite za redno telesno aktivnost, kar pomeni najmanj 30 minut petkrat tedensko.