Za nekatere minimum, za druge luksuz

"S šolanjem se spreminja mentaliteta. Na primer miselnost, da 12-letnica ni primerna za porod, saj je zaradi tega umrljivost mater veliko večja oziroma marsikatera pri tej starosti ne zna prehraniti ne otrok ne sebe," pravi Marđonovićeva. Šolanje ne pomeni samo, da ima več ljudi možnost z vasi oditi v mesto in se tam bolje zaposliti – spodbuja napredek skupnosti. In na bolj obubožanih območjih sveta je, da bi se to zgodilo, ključno tudi spodbujanje boljših higienskih praks. "Ne poznajo higienskih minimumov in tudi tega jih učijo v šolah. Naučijo se, kako umivati roke, kako vzdrževati higieno, zakaj so take stvari pomembne." Vesna pripomni, da so še sami z ekipo ugotovili, da si rok ne umivajo na povsem pravilen način. Premalo pozornosti naj bi posvečali delu med prsti. "V tem delu Zambije pa je to zelo pomembno, ker imajo zaradi obilice dela že otroci roke močno razpokane in se zaradi tega lahko med njihovimi prsti zadržuje še več bakterij." In če pri nas zaradi okužbe denimo obležimo z gripo, v državi, kjer ni vedno lahko dobiti pomoč zdravnika, razsajajo še mnogo bolj smrtonosne bolezni.

Ko te lahko pokosi vsaka bolezen

Ker v vaseh pogosto ni stranišč in tekoče vode, ampak samo skupen vodnjak, se širijo bolezni, ki jih v Evropi več ne poznamo. "Ko pada dež, se vse fekalije mešajo z vodo, ki jo jemljejo iz vodnjaka. Druge vode nimajo. To pijejo, z njo kuhajo, z njo se umivajo," opisuje, kar so videli, članica upravnega odbora slovenskega UNICEF-a. Poleg tega se na fekalijah zbirajo muhe, ki se nato selijo na hrano. "Tisti, ki so obiskali bolnišnico za podhranjene otroke, so nam povedali, da je veliko otrok podhranjenih tudi zaradi griže oziroma drugih bolezni. Otroci zbolijo prej, saj razmer, v katere so se rodili, še niso vajeni; odraslo telo se kasneje kolikor toliko privadi." Ko za povrh še res ni hrane, pa se bolezen prikrade toliko prej oziroma jo je veliko težje pozdraviti. Sploh, če zopet nimaš tekoče vode in lahko uporabljaš le skupno stranišče, ki je nekje v naravi. Morda se na prvi pogled zdi, da to ni naša težava, a v resnici smo danes z razvojem globalizacije tem območjem bližje, kot si mislimo. Kot pravi Vesna, se lahko širijo bolezni pa tudi način življenja. "Poleg tega otroci denimo res niso krivi, da so rojeni tam, kjer so pač rojeni," pojasnjuje svojo željo, da pomaga tudi tistim, ki se zdijo na drugem koncu sveta.

Bo svet ostal poln pregrad?

Vesna Marđonović je najbolj revno vzhodno provinco Zambije obiskala kot del humanitarne odprave, katere del je bil tudi novinar oddaje 24ur, Janez Usenik. Nova izkušnja ga je med drugim naučila, da ne bi smeli nikoli postati gluhi za bedo, četudi je ta del življenja na drugem kontinentu. "To je svet, ki ga gradimo, če pozabimo na bedo v revnejših predelih sveta. Svet, v katerem se bomo ločevali s pregradami in bili vedno bolj njegovi ujetniki." Da se to ne bi zgodilo, pa je potrebna pomoč vsakega posameznika kot tudi pomoč organizacij, ki lahko spremembo prinesejo v sodelovanju z vladami ogroženih držav in njihovimi lokalnimi skupnostmi.