Vzrok bolezni so škodljive bakterije, spirohete, ki izvirajo iz leptospir, družine Leptospiraceae, ki se izločajo preko urina v sklopu kronične okužbe živali, kot so glodavci, svinje, goveda, konji, psi, lisice, volkovi in netopirji.

Zunaj živalskega organizma lahko ta bakterija preživi v zemlji, še posebej pa v blatu in vodi, in sicer kar nekaj tednov. Bolezen se lahko pojavi v večjih in manjših epidemijah, ki pa so bolj pogoste v deževnem obdobju in nalivih, manj pa v obdobjih suše. Na območjih z zmerno klimatskim podnebjem se bolezen pojavlja sezonsko, torej zgodaj poleti in jeseni, najbolj pogosto na območju rečnih dolin.  

Človek se lahko okuži na dva načina:

- z neposrednim stikom z izločki oz. urinom okuženih živali ali

- z neposrednim stikom z okuženo vodo, tlemi ali kopanjem v stoječih vodah.

Okužba ponavadi poteka skozi poškodovano kožo ali izpostavljeno nepoškodovano sluznico oči, nosa ali ustne votline. Okužba s človeka na človeka načeloma ni možna.

Število okuženih z leptospirozo se je več kot podvojilo

Kako prepoznamo simptome leptospiroze?

Inkubacijska doba bolezni običajno traja od 7 do 10 dni. Klinični potek bolezni pa je bifazičen, saj poteka v dveh fazah.

V prvi, ki traja od pet do sedem dni, se pojavijo nespecifični znaki bakterijske okužbe in v tem obdobju še ni prisotnih specifičnih protiteles. Sledi nekajdnevno stanje navidezne ozdravitve, nato pa se pokažejo klinični znaki, specifični za prizadetost različnih organskih sistemov.

V drugi fazi bolezni se pojavijo specifična protitelesa, ki so lahko prisotna več mesecev.

Inkubacijska doba bolezni običajno traja od 7 do 10 dni. Klinični potek bolezni pa je bifazičen, saj poteka v dveh fazah.

»Glede na raznovrstnost kliničnih znakov je bolezen pogosto spregledana,« je za STA povedala Renata Lindtner Knific z inštituta. Zaradi neustrezne terapije lahko pride do izločanja živih leptospir z urinom, ki traja tudi več mesecev.

»V primeru suma okužbe z leptospirami se za dokaz specifičnih protiteles testira vzorec seruma živali, odvzetega vsaj sedem dni po pojavu kliničnih znakov. Nivo protiteles nato narašča, zato je priporočljiv odvzem drugega seruma v razmahu 14 dni, saj na ta način ovržejo možnost stare okužbe,« je še pojasnila Lindtner Knificeva.

Zaradi načina okužbe je bolezen pogost pojav pri ljudeh, ki opravljajo poklic, v katerem imajo neposreden stik z živalmi, kot so veterinarji, lovci, mesarji, gozdarji, kmetje. Ravno tako je pogost pojav pri profesionalnih in rekreativnih športnikih, vojakih in turistih, ki se kopajo v stoječih vodah ali gibljejo po blatnih poteh.  

Pri nas gre večinoma za pojav febrilnega obolenja, ko temperatura traja 3 do 5 dni, ostali simptomi pa izzvenijo najkasneje v desetih dneh.

Weilova bolezen je težka oblika leptospiroze, pri kateri se pojavljajo zlatenica, povišana temperatura, izguba zavesti. Poleg poškodovanih jeter se poškodujejo tudi ledvice, kar se lahko kaže v:

- prisotnosti proteina v urinu,
- prisotnosti krvi v urinu,
- povišani koncentraciji ureje v krvi,
- anemičnosti,
- trombocitopeniji,
- poškodbi kapilar, kar privede do poškodovane kože in krvavenja iz nosu.

Kako poteka zdravljenje?

Blage oblike bolezni ni treba zdraviti z antibiotiki, temveč z blažjimi zdravili. Pri težjih primerih bolezni je potrebno zdravniško zdravljenje s pomočjo intravenoznega dodajanja zdravil. Smrtnost pri Weilovi bolezni je približno 10-odstotna.

Za ljudi ne obstaja cepivo zoper leptospirozo, kvečjemu je možno cepljenje živali.

Kakšna je preventiva zoper leptospirozo?

Da bi preprečili okužbo z leptospirozo, je pomembno slednje:

- deratizacija prostorov,
- dobri higijenski pogoji bivanja domačih živali,
- kloriranje vode za pitje in polnjenje bazenov,
- izogibanje kopanja v vodah, kjer se umiva govedo,
- redno pranje rok,
- oskrba površinskih ranic,
- zaščitna oblačila med delom z živalmi,
- cepljenje živali.