V izjemno redkih primerih se lahko zgodi, da vokalizacija vsebuje socialno neprimerne besede in stavke, ki jim rečemo koprolalija. Tovrstni izbruhi niso namerni, niti ne vsebujejo kakršnega koli pomena. Gre zgolj za dedno spremembo presnove v živčevju, ki se ponavadi začne v bolj ali manj zgodnji otroški dobi in traja vse življenje ter se kaže skozi različne simptome. Intenzivnost simptomov ter njihova pogostost se do konca pubertete znižujeta, posledično so močnejše oblike sindroma v odraslosti izjemna redkost, vendar gre za kronično stanje, zato se lahko tiki pojavijo, izginejo in kasneje znova pojavijo. Vzrok zanje in nastanek Tourettovega sindroma ni poznan. Tiki in Tourettov sindrom so pogosto dedni, kar pomeni da se pojavljajo v družinah.

Simptomi:

- Nehoteni gibi, trzljaji,
- mežikanje,
- glasovi,
- lajanje,
- kruljenje,
- kletvice,zmerljivke,
- nespodobno govorjenje.

Tiki se ponavadi pojavljajo večkrat na dan, običajno naenkrat in skoraj vsak dan. Opažamo jih lahko eno leto, obdobje mirovanja pa ne traja dlje od treh mesecev.

Tiki so lahko:

• Nenadni, sunkoviti.

• Ponavljajoči in vsakič enaki.

• Brez namena ali ritma.

• Enostavni ali kompleksni.

Zdravilo za Tourettov sindrom ne obstaja, zato se ga tudi v večini primerov ne zdravi. S pomočjo naravnih zdravil in kemijskih preparatov pa do neke mere lahko obvladujejo simptome.  Pomembne so tudi terapije, ki delno pomagajo obvladovati tike, v primerih, ko so ti lahko moteči. Tike se da namreč zaslutiti preden se pojavijo, zato se jih je mogoče naučiti delno nadzorovati, čeprav v večini primerov lahko kasneje izbruhnejo še bolj intenzivni.

Poznamo telesne in vokalne tike. Telesni so navzven vidni tiki, kot je npr. mežikanje, tresenje z glavo, kriljenje z rokami, zategovanje ust, ramen, miganje s prsti, grizenje ustnic in podobno. Vokalni tiki pa so lahko smrkanje, oponašanje živalskih glasov, kašljanje, kričanje in drugo. Več kot 50 % bolnikov s Tourettovim sindromom ima vedenjske simptome kot so motnja pozornosti in hiperaktivnostna motnja ali pa obsesivno kompulzivna, pri katerih se lahko pojavijo tudi vsiljive misli in podobe, ki lahko povzročijo tesnobo.

Ljudje s Tourettovim sindromom so pogosto žrtve stigmatizacije, posmehovanja in zaničevanja s strani okolice. Zato se lahko pojavita čustvena stiska in posledično depresija, zaradi katere pa imajo nekateri izmed obolelih celo samomorilne misli.  V kolikor tiki osebe ne vznemirjajo ali motijo pri vsakodnevnih aktivnosti, oseba potrebuje le dobro podporo in izobraževanje o bolezni. Ravno tako je potrebno osveščati okolico bolnika, kar pripomore k razumevanju in zmanjšanju socialne stigmatizacije.

Kdaj k zdravniku?

Otroci s Tourettovim sindromom potrebujejo veliko razumevanja in naklonjenosti. Prej ko se omogoči zdravljenje, večje so možnosti, da se intenzivnost tikov zmanjša. K zdravniku pa je vsekakor  potrebno oditi v primeru, da tiki:

• povzročajo hudo stisko

• motijo vsakdanje aktivnosti ali šolske obveznosti

• povzročajo socialno izolacijo, maltretiranje s strani vrstnikov ali depresijo

Tiki so pogosto le začasni. Tiki in Tourettov sindrom navadno pojenjajo z leti ter pozneje v odrasli dobi popolnoma izginejo. Vsekakor pa je pomembno, da so bližnji in okolica dojemljivi in razumevajoči do osebe s Tourettovim sindromom. Kako moteči so tiki in kako močno se obdržijo je namreč odvisno od tega, kako intenzivno jih posameznik dojema.