Simptomi migrene so pri otrocih drugačni kot pri odraslih

Pri otrocih in mladostnikih so napadi migrene običajno krajši, kažejo pa se predvsem s slabostjo, bolečinami v trebuhu in bruhanjem, medtem ko je glavobol zelo blag ali pa ga sploh ni. Tako starši najprej, ko otrok tarna, da ga boli v trebuščku, pomislijo na trebušno virozo ali vnetje slepiča, pa čeprav gre morda v resnici prav za migreno. Simptomi, ki spremljajo migreno odraslih, pa so naslednji:

- glavobol, ki se lahko kaže kot blažja, utripajoča bolečina, kot sunkovit in oster glavobol ali pa kot neznosna bolečina, zaradi katere je posameznik povsem onesposobljen za vsakdanje zadolžitve in zato dan preleži v zatemnjeni sobi;

- moten vid;

- slabost in lahko tudi bruhanje;

- občutljivost na svetlobo, hrup in močnejše vonjave;

- pri nekaterih se na eni strani telesa pojavijo celo mravljinci ali blažja paraliza, kar pa takoj, ko izgine glavobol, mine in funkcije se spet povrnejo na običajno stanje.

Statistike kažejo, da ima kar 60 odstotkov tistih, ki se spopadajo z migrenami, pred samim napadom tako imenovane svarilne simptome, kot so motnje vida, mravljinčenje, občutek strahu, razdražljivost, utrujenost, zaspanost, prebavne motnje, otrdel vrat, želja po hrani. Takšno napovedovanje migrene imenujemo aura.

Kaj lahko sproži napade migrene?

Napadi migrene so pri enih krajši, pri drugih – trajajo lahko od ene ure pa vse tja do dveh, treh dni. Sproži jih lahko več dejavnikov:

- izpostavljenost hudemu stresu (pogosto se migrena pojavi šele takrat, ko najhujši stres mine – takrat rečemo, da je napor prišel za nami in nas udaril šele zdaj, ko je najhuje mimo);

- spreminjanje spalnih navad (na primer pomanjkanje spanca ali preveč spanja);

- spremembe vremena;

- hormonske spremembe;

- močan hrup;

- zelo svetle, utripajoče luči;

- izrazito močni vonji;

- lahko tudi določena hrana in pijača, na primer močna vina in nekatere druge alkoholne pijače, kofein, čokolada, sir;

- lahko tudi določena zdravila.

Kdaj k zdravniku?

Če so napadi migrene res mučni in pogosti ter če gre za otroke, pri katerih pravzaprav mnogokrat sami niti ne posumimo na migreno, je vsekakor prav, da obiščemo zdravnika, ki bo znal ustrezno pomagati oziroma ki bo v skrajnem primeru predpisal zdravila, ki odpravljajo vzroke migrene. Če pa migrene niso pogoste in napadi niso hudi, si lahko poskušate pomagati sami. Opazujte se in poskušajte ugotoviti, kaj je tisto, kar najpogosteje sproži napad – če je to stres, se mu, kadar je to pač mogoče, izognite ali pa njegovo delovanje vsak nekako izničite (s telovadbo, sproščujočo kopeljo, masažo …). Če ocenjujete, da napade migrene povzroči določena hrana ali pijača, se ji odpovejte. Če bi lahko bilo krivo pomanjkanje spanja, se skušajte naspati. Večinoma pa je tako, da vsak posameznik sčasoma sam razvije neke mehanizme, kako si pomaga, ko ga napade migrena. Nekaterim pomagajo le protibolečinska sredstva, drugim pomaga že, če nekaj ur odležijo v zatemnjenem prostoru. Lahko pa za nasvet povprašate tudi farmacevta v bližnji lekarni. Vendar vedite, da zdravila, ki jih v lekarni dobite brez recepta, ne odpravljajo vzrokov migrene, temveč le lajšajo njene simptome.