Nobena krvavitev v telesu ni normalen pojav. Prav tako ne krvavitev v ustih, s katero smo se že vsi srečali. Ampak ljudje ji ne dajemo posebnega pomena … Zakaj?

Zakaj pride do krvavitve v ustih?

Zdrava dlesen je rožnate barve ter je čvrsta, nepodajna in nepremična. Če ni dovolj natančne ustne higiene, pride do vnetja dlesni. Vneta dlesen je rdečkasta, krvavi ob mehanskem draženju (ščetkanju), podajnejša in rahlejša ter že ob rahli sili odstopi od zoba. V tej fazi, ko še ni izgube kosti, imenujemo to vnetje dlesni ali gingivitis. Če vnetje dlesni traja omejen čas, ker se vzpostavi ustrezna ustna higiena, je to povraten proces brez posledic. Z vnetjem dlesni se srečujejo tudi že otroci in mladostniki.

Če pa se vnetni proces nadaljuje, pa pride do izgube kosti, kar imenujemo parodontalna bolezen ali parodontitis. Parodontoza je izraz, ki ga zobozdravniki ne slišimo radi. Je splošen izraz za parodontalno bolezen, s katero se srečuje vsak četrti odrasel. Parodontalna bolezen je napredovana oblika vnetja dlesni, pri kateri pride do izgube kosti.

Posledice …

Medtem ko je vnetje dlesni lahko brez posledic, če vzpostavimo ustrezno ustno higieno, ima parodontalna bolezen kar nekaj posledic. Pride do odmika dlesni zaradi izgube čeljustne kosti. Zato je zmanjšana stabilnost zoba, ki lahko v terminalni fazi pripelje tudi do izgube zoba. Ko pride do umika dlesni, se izpostavi del zobne korenine, zaradi česar občutimo skelenje, zob postane občutljiv na vroče, hladno in na mehanske dražljaje (ščetkanje, dotik, občutljivost pri žvečenju). Zob se tudi navidezno podaljša oziroma se ga več vidi v ustih, zato je poleg slabše žvečne funkcije tudi slabši videz. Zob se maje, tudi premakne in ovira govor. Zobje se podaljšajo, korenina je bolj rumene barve in njena površina je bolj hrapava, zato se tam še lažje nabira zobni plak (posledično lahko nastane koreninski karies) in različni pigmenti iz hrane. Ker se videz tako zoba kot tudi obrazne mimike močno spremeni in poslabša. Pri parodontalni bolezni se globina žepov (to je žleb med prostim robom dlesni in dnom obzobnega žepa) poveča, zato se tam nabira zobni plak in večja količina bakterij. Te bakterije ne ostanejo le v žepu, ampak se širijo. Znane so povezave parodontalne bolezni in srčnega infarkta, sladkorne bolezni, prezgodnjega poroda in druge. Poleg tega pa zaradi povečane količine bakterij in več zobnega plaka, propadanja obzobnega tkiva, vnetnega dogajanja pride tudi do izrazitega, neprijetnega, nezaželjenega ustnega zadaha.

Rešitve …

Natančno čiščenje zob in nitkanje je tisto, kar nam vse te težave prihrani. Tudi če se nam vnamejo dlesni, nam lahko dosledna in natančna ustna higiena vnetje popravi. Parodontalna bolezen je kronična vnetna bolezen, ki je ne moremo odpraviti, niti zmanjšati sami. Saj so že zobni žepi poglobljeni in jih ne doseženo z navadno ščetko. Tu je nujen obisk zobozdravnika, ki izmeri zobne žepe (pomembno za dolgoročno spremljanje), oceni prizadetost zob in naredi higiensko fazo. Higienska faza je čiščenje mehkih in trdih zobni oblog (zobni kamen).

Ali lahko pozdravim parodontalno bolezen?

Žal ne. Ko je kost enkrat resorbirana, se ne naloži več nazaj. Zato pravimo, da je parodontalna bolezen kronična vnetna bolezen, ki zahteva redne kontrole in obravnave pri zobozdravniku. Lahko jo ustavimo, a ne moremo je popraviti.

Mnogokrat je krvavitev dlesni med ščetkanjem edini znak parodontalne bolezni. Pri kadilcih pa je ta manj izrazita. Zato so redni pregledi še toliko bolj pomembni, saj se zaradi kajenja spremenijo pogoji v ustih in z njimi bolezenski znaki.

Higiensko fazo čiščenja potrebuje vsak človek vsaj enkrat letno. Redno obiskovanje zobozdravnika, ki bo natančno pregledal vašo ustno votlino, je tisto, ki vam bo dolgoročno omogočalo življenje brez bolečin, lep nasmeh in uživanje v hrani.