Beli krogi v šarenici: Za oči pravijo, da so ogledalo duše, a če jih dobro pogledate, lahko iz njih prepoznate tudi nekatere simptome, ki so lahko znak bolezni. Tako na primer beli krogi v šarenici lahko kažejo na povišan nivo holesterola, je za britanski Mail Online Health povedala britanska optometristka Francesca Marchetti: ''Še en znak povišanega holesterola so majhne maščobne obloge v beločnici imenovane pinguekule.'' Gre za majhne maščobne bulice na površini očesa, ki so v resnici precej nevarne, dodaja David Webb, profesor klinične farmakologije na univerzi Edinburgh. ''Kažejo, da je posameznik bolj nagnjen k odlaganju maščob v telesu v primerjavi z drugimi, zato lahko kažejo tudi na večje tveganje za srčni infarkt ali kap.''

Povešene veke: Povešene veke lahko kažejo na obrazno paralizo, pri kateri postane moten normalen pretok krvi do živca, ki povzroči povešanje vek. Paralizo lahko sproži tudi virus, ki povzroči okužbo živca. V redkih primerih lahko povešene veke kažejo na kap, a v tem primeru se običajno pojavijo še drugu simptomi, kot je oslabelost ene strani telesa in težave pri izgovorjavi besed.

Usta

Skrajšana zobna vrsta: Skrajšana zobna vrsta lahko kaže na težave z zgago. ''Pogosto vidim ljudi s stanjšanimi in skrajšanimi zobmi, ki so posledica zgage – kislina iz želodca se vrača nazaj v usta. Želodčna kislina pa je v ustih lahko bolj škodljiva kot sladke gazirane pijače, saj dobesedno topi zobe,'' je povedal britanski zobozdravnik dr. Ben Atkins.

Črn jezik: Ko drobne strukture, imenovane papile, na površini jezika ne izginejo, se na njih pričnejo nabirati bakterije, kar daje jeziku črno barvo in dlakasti videz. Črn jezik je lahko posledica slabe ustne higiene, kajenja, včasih tudi jemanja antibiotikov. Pomagata nežno ščetkanje jezika in ustna vodica, pove zobozdravnica iz Londona dr. Linda Greenwall.

Koža

Rumena koža: Rumena koža in rumene oči so lahko stranski učinek nekaterih zdravil, kot so zdravila za sladkorno bolezen in visok pritisk. Kažejo pa lahko tudi na hudo poškodbo jeter.

Rjave lise: Melasma – rjave lise na obrazu so posledica melasme, ki je desetkrat pogostejša pri ženskah kot pri moških. Pogosto se pojavi po nosečnosti. ''Lise so lahko majhne kot nohti ali velike tako, da pokrijejo celo lice,'' je povedal predsednik britanskega združenja dermatologov dr. Nick Lowe.

''Melasmo povzroči hormon estrogen, zato pogosto izbruhne med nosečnostjo ali pri ženskah, ki jemljejo kontracepcijske tabletke. Najpogosteje se pojavi na obrazu, saj jo sprožijo ultravijolični žarki, ki jih oddaja sončna svetloba.''

Ušesa

Zgubani ušesni mešički: ''Ni še jasno zakaj, a nekatere precej dobre raziskave kažejo, da diagonalne gube na ušesnih mešičkih kažejo na bolezni srca,'' je povedal profesor Webb.
Študija, v katero je bilo vključenih 253 ljudi in je bila objavljena lansko leto v medicinski reviji Angiology, je pokazala, da imajo ljudje z gubami na ušesnih mešičkih 10 odstotkov večje tveganje za zamašenost žil. Nekateri strokovnjaki menijo, da se na ušesnih mešičkih naredijo gube, ker se tam nabira holesterol.

Profesor ustne in obrazne kirugije iz univerze v Kaliforniji Arthur Friedlander pa pravi, da se gube pojavijo, ker krvne žile v ušesnih mešičkih pričnejo odpovedovati. Vzrok za to bi lahko bil tudi, da krvne žile v mešičku vsebujejo manj elastina, kar pomeni, da obstaja večje tveganje, da otrdijo in se hitreje postarajo.

Lasje

Redčenje las: Pri ženskah je redčenje las pogosto znak prekomerno delujoče ščitnice, pravi dr. Lowe. Natančnega vzroka, zakaj ščitnica povzroči izpadanje las, še ne poznamo. Izpadanje las pri ženskah je lahko tudi posledica pomanjkanja železa, saj se ta veže na feritin – beljakovino, pomembno za proizvodnjo lasnih celic.

Dlake na obrazu: Dlake, ki se pričnejo pojavljati na obrazu, so lahko znak policističnih jajčnikov, saj se navadno pojavijo, ko je v telesu visoka raven hormona androgena. Dlake na obrazu lahko nakazujejo tudi prihod menopavze.

Obrvi

Tanjšanje obrvi: Izguba dlak na obrveh je tipičen znak premalo delujoče ščitnice, pove dr. Lowe, saj ščitnica ne proizvede dovolj hormona tiroksina, ki je ključen za normalno delovanje lasnega folikla.

Lica

Rdeča lica: Čeprav je rdečica obraza lahko znak težav s kožo, kot je na primer rozacea (povzroča jo vnetje), lahko kaže tudi na nekatere težave v notranjosti telesa, pojasni dermatolog dr. Lowe. Med njimi tudi na Cushingtonov sindrom, pri katerem prihaja do prekomerne količine hormona kortizola. Kortizol povzroči, da krvne celice otečejo. Stanje pa še posebej prizadene zgornje dele telesa, saj so krvne žile obraza in prsi najbolj občutljive.

Vijolična lica: Modra ali vijolična lica lahko kažejo na nizek nivo kisika v krvi. Eden izmed razlogov je pljučna hipertenzija – kjer gre za povišan krvni pritisk v arterijah, ki dovajajo kisik v pljuča, kar pomeni, da se po krvnem pretoku nato prenaša premalo kisika, je pojasnil Tony Heagerty, profesor medicine na univerzi Manchester.

Deoksigenirana kri je modre ali vijolične barve, saj rdeče krvne celice prenašajo manj kisika. Nizek nivo kisika v krvi je povezan s kroničnimi boleznimi pljuč in nekaterimi tipi bolezni srca.
Izpuščaj: Izpuščaj v obliki metulja, ki se širi preko nosu na lica, je lahko simptom lupusa – redke avtoimunske bolezni, ki povzroča še utrujenost in bolečine v sklepih. ''Povezan je s soncem, zato se pogosteje pojavlja spomladi in poleti,'' je pojasnil Joseph Jorizzo, profesor dermatologije iz newyorške medicinske fakultete Weill Cornell Medical College. ''Mislimo, da ima pri lupusu imunski sistem prekomerno reakcijo na poškodbo kožnih celic, ki jo povzročijo UVA žarki.''

Vijolični izpuščaj se lahko pojavi na obrazu, lahko pa tudi na lasišču in očeh. Imunski sistem namreč napade kožne celice. ''V redkih primerih ta izpuščaj lahko kaže tudi na raka, kot je rak dojke ali jajčnikov,'' pojasnjuje profesor Jorizzo. ''Pri nekaterih ljudeh namreč razvoj raka sproži imunski odziv.''

Nos

Bulice na nosu: Bulice na nosu so lahko posledica relativno redkega stanja, imenovanega sarkoidoza, ki povzroča brazgotinjenje notranjih organov in se najprej pokaže z rdečimi bulicami na nosu ali ušesih, pove profesor Jorizzo.

Velik nos: Dobra novica je ta, da so ljudje z večjim nosom manj nagnjeni k okužbam. Ameriška študija objavljena leta 2010 je odkrila, da imajo ljudje z večjim nosom v notranjosti več nosnih dlak, ki dajejo boljšo zaščito pred prašnimi delci in bakterijami. Na ta način se zmanjša možnost, da škodljivi delci ali mikrobi preidejo v pljuča.