Potovalna driska je bolezen, ki povzroči blage do izjemno hude prebavne težave in je običajno posledica uživanja okužene hrane ali vode ali spremembe prehranjevalnih navad na potovanju. K sreči potovalna driska ponavadi ne povzroča hujših zapletov, temveč je le izjemno neprijetna. To še ne pomeni, da ne gre za resno stanje, kajti v nekaterih primerih lahko povzroči tudi hudo dehidracijo in celo smrt.

Pojavi se med dopustom ali ob prihodu domov

Potovalna driska se običajno pojavi sredi potovanja ali kmalu po prihodu domov. V večini primerov se stanje bolnika izboljša po dnevu ali dveh brez kakršnega koli zdravljenja, v tednu dni pa bolezen popolnoma izgine.

Najpogostejši znaki in simptomi potovalne driske so:

- povečana potreba po odvajanju blata, ki je obilnejše in težje;
- driska – običajno popolnoma vodeno blato;
- nenadna potreba po odvajanju blata;
- abdominalni krči;
- slabost;
- bruhanje;
- povišana telesna temperatura;
- občutek napihnjenosti, napenjanje in vetrovi.

Občasno se pojavijo tudi blaga do huda dehidracija, kri v blatu in stalno bruhanje ali visoka telesna temperatura. V primeru pojava teh simptomov in hude driske, ki ne izgine v dveh dneh, nujno obiščite zdravnika. Zdravnika obiščite tudi, če:

- simptomi ne izginejo dlje časa, saj gre morda za bakterijsko okužbo, ki zahteva zdravljenje z antibiotiki;
- izkušate dehidracijo, nenehno bruhate, opazite kri v blatu, imate visoko telesno temperaturo, ne morete zadrževati tekočine v telesu.

Če zboli otrok, pomoč poiščite še nekoliko prej, saj lahko močna driska povzroči hudo dehidracijo v zelo kratkem času. Otrok mora nujno k zdravniku, če opazite:

- neprestano bruhanje;
- hudo drisko ali kri v blatu;
- telesno temperaturo nad 39 °C;
- suha usta ali jok brez solz;
- znake neobičajne zaspanosti, omotičnosti ali neodzivnosti;
- zmanjšano količino urina (tudi manj mokre plenice pri dojenčkih).

Zapleti so sicer redki, a resni. Zaradi dehidracije in izgube tekočine z drisko lahko prizadeti izgubi veliko mineralov in soli. Temu so še posebej izpostavljeni otroci. Ker huda dehidracija lahko povzroči smrt, je potrebno veliko pozornosti posvečati temu, da redno spremljamo pacientovo stanje.

Dehidracijo lahko preprečite tako, da dajete bolniku piti rehidracijske napitke, ki poleg soli in mineralov vsebujejo tudi glukozo in ogljikove hidrate, kot na primer rižev prah, ki poveča absorpcijo v črevesju. Če ob sebi nimate rehidracijskega napitka oziroma lekarne, v kateri bi ga lahko kupili, zmešajte ½ žličke soli s 6 žličkami sladkorja in liter čiste pitne vode. Bolnik naj mešanico pije počasi, po majhnih požirkih in cel dan. Hitro pitje namreč lahko sproži bruhanje, s čimer boste storili več škode kot koristi.

Kateri so dejavniki tveganja?

Potovalna driska se najpogosteje pojavlja pri potnikih, ki potujejo v države Latinske Amerike, Afrike, Bližnjega vzhoda in Azije. Nekoliko večjemu tveganju so izpostavljeni tudi tisti, ki potujejo v države Vzhodne Evrope in na Karibske otoke. Zelo redko se potovalna driska pojavlja na potovanjih v Severno in Srednjo Evropo, na Japonsko, v Kanado, Avstralijo, na Novo Zelandijo in ZDA. Čeprav je tveganje večinoma odvisno od tega, kam potujete, višino tveganja določajo tudi drugi dejavniki. Med njimi so najpogostejši:

- starost (najpogosteje se okužijo mladi odrasli);
- imunski sistem (osebe z oslabljenim imunskim sistemom so bolj dovzetne za okužbe);
- diabetes in vnetne bolezni črevesja;
- nevtralizatorji želodčne kisline (osebe, ki jih jemljejo, imajo šibkejšo želodčno kislino, zato bakterije v njihovem želodcu lažje preživijo);
- čas potovanja (tveganje je najvišje, če potujete v vroči polovici leta).

Kako se zaščititi in kako si pomagati?

Če ste že zboleli za potovalno drisko, se v tem času izogibajte alkoholni pijači, kofeinu in mlečnim izdelkom, poskrbite pa, da boste uživali dovolj tekočine. Privoščite si ustekleničene sadne napitke, čisto juho, športne izotonične napitke, ko se stanje izboljša in diareja nekoliko popusti, začnite počasi spet jesti trdno hrano. Najbolje je, če začnete s kompleksnimi ogljikovimi hidrati (slani krekerji, banane, čežana, suh kruh ali prepečenec, riž, kuhan krompir, čiste testenine). Ko driska izgine, začnite jesti normalno, še vedno pa ne pretiravajte z mlečnimi izdelki, kofeinskimi in alkoholnimi napitki ter s prehrano, ki vsebuje veliko vlaknin.

Da bi okužbo preprečili, upoštevajte naslednja navodila:

- ne kupujte hrane pri uličnih prodajalcih;
- ne kupujte nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, vključno s sladoledom;
- izogibajte se surovemu in premalo kuhanemu mesu, ribi ali morskim sadežem;
- ne jejte vlažne hrane (jedi v samopostrežnem bifeju, omake ...), ki je hranjena na sobni temperaturi;
- hrana, ki jo jeste, naj bo dobro prekuhana in servirana vroča;
- jejte sadje in zelenjavo, ki jo je treba pred zaužitjem olupiti (banane, pomaranče, avokado …);
- izogibajte se solatam, narezanemu sadju in sadju, ki se ga ne lupi (jagode, grozdje …);
- vedite, da vas alkohol v pijači ne bo ubranil bakterij v okuženem ledu ali vodi;
- nikoli ne pijte vode iz pipe, če niste prepričani, da je pitna;
- lokalno vodo pred uporabo pustite 10 minut vreti;
- ne plavajte v okuženi vodi;
- med prhanjem imejte zaprta usta;
- kupujte ustekleničeno pijačo in pakirano hrano;
- zobe si umivajte s kupljeno vodo;
- dojenčkom hrano mešajte s kupljeno ali prevreto vodo;
- redno in skrbno si umivajte roke, še posebej pred obrokom;
- otroci naj ne dajejo rok v usta.