Bi se radi končno naspali? Preverite, kaj vse je lahko razlog za slabo kakovost spanja.

Bolezni

Zdravstvene težave, ki povzročajo nespečnost

Katja Benčina

09. 10. 2012 08.53

Pomanjkanje spanja in slaba kakovost spanja kratkoročno vplivata na pomanjkanje energije, zmanjšano pozornost in koncentracijo, slabšo delovno učinkovitost in slabše odzivanje v prometu. Dolgoročno pa lahko povzročita resne zdravstvene težave.

Kakovost spanja je izjemno pomembna, saj prespimo kar tretjino svojega življenja. A nespečnost ali težave s spanjem ima kar 35 odstotkov ljudi, ki so tako izpostavljeni tudi resnim zdravstvenim stanjem, kot so debelost, povišana raven krvnega sladkorja, oslabljen imunski sistem in celo nekaterim vrstam rakavih obolenj. Poleg tega pa še nekaterim psihičnim težavam, kot so depresija, anksioznost in psihoza. Prav zato je pomembno, da odkrijemo njihov vzrok in ga čim prej odpravimo.

Narkolepsija

Med posebej slabo prepoznanimi motnjami spanja je še vedno narkolepsija. Gre za nevrološko bolezen, ki traja vse življenje. Spada med motnje spanja, ki se najbolj kažejo kot čezmerna in neobvladljiva dnevna zaspanost. Za postavitev diagnoze narkolepsije s katapleksijo moramo pri osebi potrditi vsaj dva glavna simptoma narkolepsije, in sicer vsakodnevno čezmerno dnevno zaspanost, ki se pojavlja vsaj tri mesece, in katapleksijo – najbolj specifičen simptom narkolepsije.

Nespečnost ali težave s spanjem ima kar 35 odstotkov ljudi, ki so izpostavljeni številnim telesnim stanjem in psihičnim težavam. FOTO: iStockphoto

Neobvladljiva dnevna zaspanost pomeni, da lahko človek med dnevnimi opravili kadar koli nenadoma zaspi. Sprva je čezmerna dnevna zaspanost prisotna le v monotonih situacijah (otroci zaspijo med poukom, ob gledanju televizije, odrasli med branjem časopisa, kot sopotniki v avtomobilu …), pozneje pa huda zaspanost postane izrazita tudi ob drugih aktivnostih (bolniki zaspijo na delovnem mestu, med pogovorom, kot vozniki avtomobila, med obrokom, med hojo ...). Bolniki zaspijo za kratek čas in se po spanju običajno počutijo bolje. Osebe z narkolepsijo imajo pogosto tudi kataplektične napade – delne ali popolne izgube mišičnega tonusa na čustven dogodek (ob smehu bolniku npr. klecnejo kolena, ne more odgovoriti, lahko pade po tleh). Narkolepsija se lahko začne že v otroštvu, pogosteje za njo zbolijo najstniki ali mlajši odrasli med 15. in 30. letom. Bolezen je neozdravljiva, simptome pa lahko lajšamo z zdravili.

Ker je narkolepsija največkrat spregledana in jo okolica slabo pozna, so osebe z narkolepsijo pogosto ocenjene kot lene in nezainteresirane, včasih so ocenjene celo kot psihiatrični bolniki. Bolniki s potrjeno diagnozo narkolepsije, ki se ne zdravijo, ne smejo voziti motornih vozil. Pri zdravljenih bolnikih z narkolepsijo pa obstaja omejitev vožnje osebnega vozila na podlagi zdravniških priporočil. Za narkolepsijo zboli približno ena oseba od 2.000, kar pomeni da naj bi bilo v Sloveniji okoli 1.000 bolnikov, vendar je diagnosticiranih le okoli 50 bolnikov.

Spalna apenja

Vzrok za motnje spanja je lahko tudi smrčanje, sploh če pri njem prihaja do prekinitve dihanja zaradi zapore v predelu žrela. Takrat namreč smrčanje osebi onemogoča, da bi zadihala, in lahko pride do prekinitve dihanja, daljše celo od 10 sekund. Če se takšna zapora pojavi 25-krat v eni uri spanca, govorimo o sindromu prekinitve dihanja med spanjem ali OSA (obstructive sleep apnea). Ti bolniki imajo zaradi prekinitev dihanja premalo kisika v krvi in se zaradi prekinitev tudi zbujajo iz globokega spanca v budnost ali v povsem plitek spanec. Zjutraj so zaspani, utrujeni, zaspijo pri delu, vožnji avtomobila in že v dopoldanskem času ne morejo normalno delovati.

Revmatizem

Vnetni in degenerativni revmatizem je predvsem pri starejših ponoči razlog, da se (predvsem na trdih ležiščih) bolnik premakne večkrat, kot je običajno. Več kot šest premikov telesa na uro spanja je že dovolj, da se arhitektura spanja toliko spremeni, da človek ne dobi zadosti kakovostnega globokega spanja. Poleg tega, da ga ponoči bolečine lahko zbujajo, se lahko zjutraj zbudi nenaspan in utrujen, z bolečinami ali brez njih v prizadetih sklepih. Ležišča, ki zagotavljajo razbremenitev teh sklepov zaradi pritiska na podlago in mogoče te dele telesa celo ogrejejo (npr. vodna postelja), so običajno dobrodošla pri izboljšanju.

Sindrom nemirnih nog

Gre za nevrološko bolezen, ki ni tako redka. Kaže se lahko tako v budnosti (neustavljiva želja po premikanju nog; človek zelo težko sedi pri miru itd.) kot v spanju. V spanju se ti zgibki (običajno počasni premiki palca na nogi ali celih nog) povežejo v plitve faze spanja; zjutraj se človek zbudi utrujen, zaspan, lahko s "svinčenimi" nogami ali utrujenostjo v mišicah nog. Žal razen zdravil drugi ukrepi ne vplivajo bistveno na simptomatiko, ki je izrazitejša, kadar so mišice zaradi dnevnih aktivnosti utrujene.

Preplitvo dihanje

Čezmerna telesna teža (predvsem indeks telesne mase – ITM, večji kot 35) je pri vsakem desetem belcu povezana s preplitvim dihanjem tako ponoči kot (v napredovalih fazah bolezni) tudi v budnosti. Ko se tak človek v postelji uleže v vodoravni položaj, se vsebina trebušne votline pomakne navzgor, potisne trebušno prepono proti pljučem in s tem zmanjša volumen pljuč. Delo dihalnih mišic je večje, če morajo pri dihanju premikati prsni koš in še celotno trebušno vsebino. Posledica je preplitvo dihanje, ki se kaže s stalno zaspanostjo, pomanjkanjem kisika v krvi in utrujenostjo.

Če ne gre za zdravstveno težavo, vam pri odganjanju nespečnosti lahko pomagajo naslednje zapovedi zdravega spanja.