Če se slabost pojavlja pri odrasli osebi, so najpogosteje vzroki zanjo naslednji:

Nosečnost

Čeprav nosečniški slabosti rečemo jutranja slabost, se ta lahko pojavi kadarkoli. Mnoge nosečnice jo preženejo z zdravimi prigrizki, kot so surova zelenjava, rezine kruha, oreščki, rozine, sveži sadni sokovi, zeliščni čaji in naravni jogurti. Poleg slabosti so prvi znaki nosečnosti še izostala menstruacija, sprememba okusa – morda ne boste več mogli prenašati kave ali alkohola, občutljive in napete prsi, utrujenost, občasno tudi omedlevica ali vrtoglavica, obilnejši nožnični izcedek in nihanje razpoloženja. Če sumite, da je slabost posledica nosečnosti, potem opravite test nosečnosti, ki ga lahko kupite v bližnji lekarni. Test opravite prvi dan po zaostali menstruaciji, in sicer ob zgodnji nosečnosti s prvim jutranjim urinom, kjer je koncentracija nosečniškega hormona najvišja.

Nizek krvni tlak

Za slabost je morda kriv tudi nizek krvni tlak (hipotenzija), ki ga najpogosteje spremljajo še simptomi, kot so utrujenost, splošna oslabelost, omotičnost in motnje vida. Slabost se lahko pojavi po počitku, saj se nam med spanjem krvni tlak še dodatno zniža. Lahko pa tudi zaradi dehidracije, ki prav tako znižuje krvni pritisk. Če ste poleg tega redno izpostavljeni stresu ali ste slabokrvni, to še dodatno pripomore k slabemu počutju. Slabost zaradi nizkega pritiska prepoznate tudi tako, da simptomi naslednji dan ali čez čas, ko se pritisk uravna, izginejo. Zdravljenje hipotenzije ni potrebno, saj v večini primerov ne gre za bolezensko stanje, ampak ta celo ohranja srce. Slabo počutje pa lahko preprečite tako, da pazite, da v telo vnašate dovolj tekočine, da zjutraj vstajate počasi, redno vadite, se izogibate stresu in si privoščite kakšno kavo na dan.

Nizka raven krvnega sladkorja

Če je raven sladkorja v krvi nizka, nam primanjkuje energije za vsakdanje dejavnosti, nenehno smo utrujeni, nervozni, naše razpoloženje niha. Telesni znaki so še bledica, znojenje, tresenje in lakota. Raven normalnega sladkorja lahko dosežemo v nekaj minutah, in sicer tako, da zaužijemo živila, ki se hitro spremenijo v glukozo. Priporočljive so tudi pijače, ki vsebujejo sadje ali sladkor. A da do tega ne bi prihajalo, poskrbite za redno uravnoteženo zdravo prehrano.

Stres

Danes živimo v družbi obsedeni z uspehom, kjer se želji po tekmovalnosti in uspehu ne moremo izogniti. Tako smo stresu izpostavljeni veliko bolj kot včasih. Ker pa ta povečuje količino adrenalina v telesu, ima spodbujevalni učinek na vse notranje organe, tudi prebavila. Tako bi v normalnih fizioloških razmerah v želodcu nastalo le toliko želodčnega soka, kot je potrebno za prebavo. A ko se ravnovesje v telesu zaradi stresa poruši, začne v želodcu čezmerno nastajati solna kislina in pojavijo se bolečine v želodcu, slabost, bruhanje, zgaga, prebavne težave. Proti temu si lahko pomagate tako, da začnete nadzorovati svoj stres, ga sproščate z vadbo in pazite na zdravo prehrano. Ta naj ne bo preveč začinjena, premastna ali premrzla, jejte pa jo počasi.

Sončarica

Vzrok za slabost je lahko tudi sončarica. Gre za nevarno bolezensko stanje, do katerega pride zaradi čezmerne izpostavljenosti soncu. Pojavi se vročinska izčrpanost, utrujenost, bledica, slabost, znojenje in krči zgornjih in spodnjih okončin. Pospeši se dihanje, srčni utrip in lahko pride do izgube zavesti. Pomagate si tako, da skušate normalizirati temperaturo, in sicer z hladnimi obkladki, hladno kopeljo ali počitkom v senci. Če je prisotna še huda dehidracija, lahko pride do vročinskega udara, kjer je potrebna takojšnja zdravniška pomoč.

Pri starejših ljudeh pa so možni vzroki naslednji:

Visok krvni tlak

Visok krvni tlak je treba zdraviti, saj nezdravljena hipertenzija vodi v okvare srca, ožilja in ledvic. A ker običajno visok krvni tlak ne povzroča slabega počutja, kar tretjina ljudi ne ve za svoje zdravstveno stanje. Kljub vsemu pa se pri nekaterih pojavlja slabost, vrtoglavica, motnje vida in krvavitve iz nosu. Če imate čezmerno težo, uživate veliko alkohola, ste pod stresom, uživate preveč soli, se ne gibate in imate ledvične bolezni, potem ste hipertenziji bolj izpostavljeni. V tem primeru se oglasite pri zdravniku, ki vam bo na vsake nekaj tednov izmeril krvni tlak in če bo ta po treh meritvah previsok, vas bo zdravnik poslal na dodatne preiskave ali vam predpisal zdravljenje. Sicer pa si krvni tlak lahko merite tudi sami z domačim merilnikom. Kako to storiti, preverite tukaj.

Menierova bolezen

Slabost je morda tudi posledica Menierove bolezni, do katere pride zaradi povečane količine tekočine v notranjem ušesu. Poleg slabosti so spremljajoči simptomi še nenadna vrtoglavica, izguba ravnotežja, zvonjenje v ušesu, izguba sluha in občutek pritiska v prizadetem ušesu. Napadi se pojavijo nenadoma in trajajo od nekaj minut do več dni, nato pa postopoma izzvenijo. Če se ti ponavljajo, lahko vodijo v vse hujšo naglušnost in sčasoma popolno izgubo sluha. Diagnozo bo zdravnik potrdil s testiranjem sluha, morda boste morali še na CT ali MR slikanje. Sicer pa vam bo zdravnik predpisal zdravilo proti slabosti (antiemetik) ali antihistaminike, ki omilijo slabost in zmanjšajo pogostost napadov. Nekaterim pomagajo tudi sedativi, ponavljanje napadov pa lahko preprečijo tudi diuretiki. Sami si lahko pomagate tako, da med napadom ležite mirno z zaprtimi očmi in se izogibate hrupu in stresu. Priporočljiva je tudi dieta z nizko vsebnostjo soli. Če vrtoglavica bolniku preprečuje vsakodnevna opravila, lahko v skrajnem primeru kirurg prereže ravnotežni živec na mestu, kjer zapušča notranje uho in stanje se izboljša.

Labrintitis

Gre za vnetje dela notranjega ušesa, ki mu pravimo labirint. Ta je del slušnega in ravnotežnega organa, zato pri vnetju prihaja do slabosti, vrtoglavice, bruhanja in tinitusa (zvonjenje ali šumenje v ušesih). Zdravljenje poteka anabolično, če gre seveda za bakterijsko vnetje in z zdravili proti slabosti (antiemetiki). Pomaga tudi počitek v zatemnjeni sobi z zaprtimi očmi. Okrevanje traja več tednov.

Osteoartroza vratu

Osteoartroza je degerativna bolezen, kjer pride do prehitre in pretirane obrabe hrustanca in posledično okvare kosti. Če je prizadet vratni del hrbtenice (vratna spondiloza), lahko kostni izrastki pritisnejo na živčne korenine, kar pa povzroča bolečino, slabost, mravljinčenje v predelu rame, komolca, prstov ali v zgornji okončini. Zdravil, ki bi bolezen ozdravila, sicer ni, a bolečino lahko lajšamo s protibolečinskimi zdravili, pomaga pa tudi fizioterapija, topli obkladki, posebne vaje za lajšanje bolečine.

Tranzitorna ishemična ataka (TIA)

Gre za bolezen, ki je podobna možganski kapi, le da so njene posledice veliko lažje. V zahodnem svetu je TIA zelo pogosta, saj jo doživi eden na 600 prebivalcev. A ker brez ustreznega zdravljenja vodi v možgansko kap, je pomembno, da jo prepoznamo pravočasno. TIA nastane zaradi zmanjšanja dotoka krvi v možgane, zaradi česar pride do manjše kapi, po kateri si bolnik v 24 urah opomore. Pogostejša je pri moških, kadilcih, ljudeh z visokim krvnim tlakom, tistih, ki jedo mastno hrano, možna je tudi družinska nagnjenost. TIA traja od nekaj sekund do ene ure, simptomi pa se navadno razvijejo hitro in so kratkotrajni. Pogosto prizadeti izgubi vid na eno oko ali pa se mu zamegli vid, začne nerazločno govoriti, postane mu slabo, težko premika eno stran telesa in ima težave z ravnotežjem. Bolnik lahko v enem dnevu doživi več napadov. Ko zdravnik postavi diagnozo, je potrebno zdravljenje, ki je usmerjeno v preprečevanje možganske kapi. To poteka z zdravili za znižanje krvnega pritiska, če je prisotna aritmija, še z zdravili za urejanje srčnega utripa, poleg tega je treba preprečiti nastanek strdkov (aspirin ali vararin). Možno je tudi kirurško zdravljenje, še posebej, če so bolnikove vratne arterije nevarno zožene. Takrat s pomočjo karotidne endarterektomije kirurg iz arterijskih sten očisti maščobne plake. Druga možnost kirurškega zdravljenja pa je še balonska angioplastika, kjer v žilo vstavijo balonček in ga na prizadetem mestu širijo. Oba posega sta namenjena izboljšanju prekrvavitve možganov.

Možganski tumor

Slabost lahko pri starejših ljudeh kaže tudi na možganski tumor. Do nje namreč pride, ko tumor začne pritiskati na možgane ali pa se zaradi rakave tvorbe poviša tlak v možganih. Na tumor lahko pomislite, če poleg slabosti trpite še za glavoboli, ki so hujši zjutraj in se poslabšajo ob kašljanju ali sklanjanju in za zamegljenim vidom. Drugi simptomi so še počasen nerazločen govor, težave z branjem in pisanjem, sprememba značaja, otopelost in šibkost udov. Sicer pa so možganski tumorji pogostejši pri moških med 60. in 70. letom starosti, odkrijemo pa jih s CT ali MR slikanjem. Zdravljenje je odvisno od lokacije tumorja, števila žarišč in vrste celic, ki sestavljajo tumor. Primarne možganske tumorje je navadno treba odstraniti kirurško, pri tumorjih globoko v možganskem tkivu pa to zdravljenje ni primerno. Takrat uporabijo radioterapijo (redkeje tudi kemoterapijo), ki je lahko sicer tudi dodatek h kirurškemu zdravljenju. Poleg tega je treba še podporno zdravljenje, kot je zniževanje tlaka znotraj možganske lobanje, zmanjšanje števila napadov, fizioterapija, govorna terapija …