Če otroka zasipamo z darili, a mu ne pokažemo ljubezni, lahko to projicira tudi na odnose z vrstniki. ''Lahko se zgodi, da kupuje svoje vrstnike, namesto da bi jih imel ob sebi zaradi odnosa z njimi. Otroci, ki ima vsega vrh glave, kupujejo prijatelje. Potem so merila taka: pomemben si, če imaš tak telefon, če imaš taka oblačila, če ima tvoj oče tak avto. In kaj se zgodi, če njegovemu otroku pade telefon za 600 evrov na tla in se razbije? Otrok je vrednoten po telefonu, zdaj pa tega telefona nima več. Koliko je zdaj ta otrok vreden?'' Tudi če pozneje v življenju izgubi svoje premoženje ali službo, ima občutek ničvrednosti, saj se vrednoti le na podlagi materialnih dobrin. Kar pa je popolnoma napačno razumevanje, saj se vsi v življenju spopadamo z vzponi in padci.

''Tak otrok ne zna biti zadovoljen, ne zna biti srečen. Hlepi samo po materialnih dobrinah in potrebuje jih vse več in več, saj je to edini način, da zadosti svojim potrebam za 20 sekund. A to mu prinese samo več težav. Ker jih vseh ne more uporabljati, ker ves denar zmeče tja ...''

Tja, kjer ni zadovoljstva in sreče. Ta pa je v dobrih odnosih in zanimivih izkušnjah. ''Bogastvo družine ob praznikih se ne kaže v tem, kakšni avtomobili so zunaj parkirani, ampak v tem, koliko časa bodo otroci preživeli z družino skupaj. Vem za veliko družin in poznam veliko resničnih zgodb, kjer je sredstev do vrh glave, otroci pa nesrečni za praznike zato, ker niso skupaj s starši,'' še pove pedagog Juhant. Prav zato si med prazniki namesto za nakupovanje raje vzemite čas, da skupaj z otrokom postavite božično drevo, spečete piškote, rišete snežene može ali postavite snežaka, prepevate božične pesmi ...  Otroke, ki imajo veliko, pa naučimo, da znajo svojo srečo deliti. Dokazano je namreč, da doživimo večji občutek sreče, ko darilo podarimo, kot ko ga prejmemo. Hkrati s tem pri otroku razvijamo tudi sočutje, ki ga v tem času pogosto primanjkuje. ''Še vedno obstajajo otroci, ki ne dobijo darila. Ker jim ga starši ne dajo ali jim ga ne morejo kupiti. Tisti otroci, ki imajo preveč, bi lahko dali tja, kjer je premalo. S pomočjo staršev in njihovim spodbujanjem,'' še doda.