Če začne telesna temperatura padati pod 37 stopinj Celzija, se upočasni mišljenje in pojavijo se težave z gibanjem. To stanje lahko postane nevarno, saj se posameznik ne zaveda resnosti razmer in tako ne ukrepa pravočasno ter primerno. Takrat lahko pride do podhladitve in celo smrti. Sicer pa mraz, ki smo mu izpostavljeni dlje časa, vodi tudi do poškodb kože oziroma ozeblin, ki so pogostejše pri ljudeh s slabo prekrvavitvijo in tanjšo kožo. Ozeblinam so najbolj izpostavljeni nos, uhlji, brada, prsti na rokah in nogah.

Suh in mrzel zrak ima tudi druge resne negativne vplive:

Srčni napad

V izjemno hladnih obdobjih se povečajo možnosti za srčni napad. Nizke temperature namreč povzročijo zoženje žil, kar upočasni krvni pretok in preskrbo s kisikom, poviša pa se krvni pritisk, kar povzroči obremenitev srca in lahko pri bolj izpostavljenih privede celo do srčnega napada.

Bolezni dihal

V obdobjih, ko prevladuje suh in mrzel zrak, je umrljivost zaradi bolezni dihal največja. Mrzel zrak pri zdravem človeku sicer pljuč in dihalnih poti ne poškoduje, saj se, ko pride v pljuča, že segreje na primerno temperaturo, kljub vsemu pa suh zrak suši sluznico, kar lahko ob dehidraciji draži tudi živčne končiče v bronhijih. Tako nekateri ljudje začnejo v takih razmerah kašljati. Prav zato je priporočljivo, da tudi v zimskem času poskrbite za hidracijo telesa in pijete čaje ali drugo tekočino, ki zmanjšajo učinke suhega mrzlega zraka od zunaj. Za zdravega človeka, ki se ustrezno obleče, tako suh zimski zrak ni škodljiv.

Povsem drugače je pri bolnikih s kroničnimi pljučnimi boleznimi, ki so v tem obdobju bolj ogroženi. Pri njih so okvarjeni prilagoditveni mehanizmi krvnega obtoka, mehanizmi proti infekcijam in čistilni mehanizem sluznice. Prav zato je pri njih povečana možnost za poslabšanje bronhitisa, infekcije, povečane produkcije bronhialne sluzi, ki postane gnojna in jo bolnik izkašljuje. Takrat lahko pride do oviranega dihanja, dušenja, lahko pa tudi opeša srce.

Bolečine v mišicah in sklepih

Mraz je povezan tudi z nizkim zračnim pritiskom, ki lahko povzroči, da se tkiva okoli naših sklepov razširijo in pritiskajo na sklepe. Bolečina se prenese tudi na mišice, ki so v mrazu zožane in bolj občutljive, pogostejši pa so tudi krči. Bolniki, ki imajo artritis in imajo že v normalnih razmerah zatečene sklepe, lahko občutijo poslabšanje simptomov. Leta 2002 so na to temo naredili raziskavo in spremljali 151 pacientov v Argentini, ki so imeli osteoartritis ali revmatični artritis. Vsi pacienti so v hladnih dneh poročali o povečanih bolečinah v mišicah in sklepih.

Druge težave
Ob prehodu na nižje temperature se lahko pojavijo tudi druge težave. Ena izmed njih je rahel spanec ali moten spanec, povečana stopnja utrujenosti, razdraženost in glavoboli.

UKREPI:

Na Inštitutu za varovanje zdravja so pripravili nekaj nasvetov, kako ravnati v mrzlih dneh. Kot sporočajo, se v mrzlih zimskih dneh toplo oblecite in poskrbite, da oblačila ne bodo vlažna, saj ta telo hitreje ohladijo. Nadenite si kapo, šal in rokavice, da boste zaščitili še glavo, vrat in roke. Za hidracijo poskrbite z zadostnim vnosom tekočine, najbolje da s pitjem toplih nesladkanih napitkov ali z vodo. Rekreacija, ki segreje telo, je priporočljiva, vendar med naporom telo porablja energijo, ki bi jo sicer potrebovalo za vzdrževanje telesne temperature, zato pretiran telesni napor v nizkih temperaturah ni priporočljiv. Še bolj je pomembno, da se naporom na prostem izogibajo osebe, ki so v izpostavljeni skupini. Te naj se, če morajo opravljati telesno aktivnost na prostem (kidanje snega), dobro oblečejo in aktivnost izvajajo počasi. Če imate zdravila, jih nosite s seboj. Sicer so sprehodi na svežem zraku za zdrave osebe priporočljivi, bolnikom pa daljše zadrževanje na mrzlem zraku odsvetujemo. Pozorni bodite še na mrazenje, ki je pomemben znak, ki kaže, da izgubljate telesno temperaturo in da se boste morali ogreti. Dojenčki naj ne spijo v hladnih prostorih, saj hitreje izgubljajo telesno temperaturo in jo tudi počasneje proizvajajo, podobno velja tudi za starejše po 65. letu starosti.

Alkohol vas ne bo ogrel

Čeprav radi rečemo, da nas bo alkohol ogrel, je lahko uživanje alkohola v nizkih temperaturah nevarno. Telo ob uživanju alkohola namreč izgubi občutek za mraz in podhladitev. Tako nas v mrazu ne ogreje, a le daje tak občutek. V resnici alkohol razširi krvne žile in tako telo še hitreje izgublja toploto, zaradi česar lažje pride do podhladitve. Podobno kot alkohol delujejo tudi druge psihoaktivne snovi.

Mraz ni le škodljiv za naše zdravje, lahko ga celo izboljša

Uničuje mikroorganizme in insekte

Kljub vsemu mraz ni le škodljiv zdravju. Pravzaprav ima tudi pozitivne učinke nanj. Čeprav vas v teh dneh prav nič ne navdušuje, je zima pomembno obdobje za javno zdravje, saj uničuje številne insekte in mikroorganizme, ki lahko širijo nevarne bolezni. Z globalnim segrevanjem lahko tako pričakujemo bolj mile zime, s tem pa tudi več bolezni, ki sicer niso značilne za naše okolje.

Tako smo bili leta 2007 v sosednji Italiji priča prvemu primeru okužbe z virusom chikungunya zunaj tropskih krajev (ta okužba je sicer značilna za afriško in azijsko območje). Za njim je v manjši italijanski vasici zbolelo okrog 200 ljudi, z virusom pa so se ljudje okužili preko pika tigrastega komarja, ki je zadnja leta vse bolj prisoten tudi v Sloveniji. Seveda vzrok za širitev teh bolezni ne moremo pripisati le segrevanju okolja, a tudi globalizaciji, ki omogoča vse večji in lažji pretok blaga in ljudi po svetu, s tem pa tudi vse težji nadzor nad uvoženim in izvoženim blagom. Tako naj bi se tigrasti komarji v Evropo razširili s transportom avtomobilskih pnevmatik iz jugovzhodne Azije, saj je bila voda, ki je zastajala v pnevmatikah, odlično okolje za preživetje teh komarjev. Ena večjih skrbi globalnega segrevanja je torej, da bi zima izgubila svojo ostrino.

Krioterapija in ledene kopeli

Ne samo javno zdravje, mraz nekateri uporabljajo tudi v medicinske namene. Na Japonskem so razvili krioterapijo, ko z ohlajanjem telesa odpravljajo bolečino in zdravijo revmatska in druga vnetna obolenja. Na Finskem, v Rusiji in drugod pa so navdušeni nad zimskim plavanjem ali namakanjem v ledeno mrzlih vodah, saj menijo, da ima to ravnanje pozitivne zdravstvene učinke. Ledene kopeli naj bi zmanjšale občutljivost na bolečino in pospešile regeneracijo telesa.

Ne povzroča prehlada

Kljub vsemu zimski čas predstavlja optimalne razmere za širjenje virusov prehlada in gripe, zaradi česar smo jim v tem času bolj izpostavljeni. Tako so včasih ljudje predvidevali, da mraz povzroča prehlad, in po njem je to infekcijsko obolenje tudi dobilo ime – prehlad (cold). A leta 1970 je študija, objavljena v The New England Journal of Medicine, slavno razbila ta mit in pokazala, da je za prehlad potrebna izpostavljenost virusom, in ne mrzel zrak.

Tako se zdravi mraza nikar ne bojte. Krajši sprehod po hladnem, svežem in čistem zraku vas bo okrepil in vam dal nove energije. Tisti, ki ste v izpostavljeni skupini, bodite bolj previdni in pazite, da se izogibate večjim naporom na hladnem zimskem zraku.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na