Spoštovani,

težave, ki jih opisujete, so značilne za kronično vensko popuščanje. To ima za posledico povečan pritisk krvi v venah, ki se med drugim kaže s pojavom razširjenih in zvitih podkožnih, tako imenovanih krčnih žil. Povečan pritisk nastane zaradi oviranega odtoka krvi proti srcu. Ta je posledica bodisi nedelujočih zaklopk bodisi razširjenih venskih sten, oboje pa onemogoča učinkovit pretok krvi od nog navzgor.

Kot sami opisujete, krčne žile lahko spremljajo številne težave (krči v mečih, bolečine, utrujenost nog, otekanje okoli gležnjev), lahko pa takšnih znakov tudi ni. Ne glede na to, ali bolnik čuti težave ali ne, se kronično vensko popuščanje praviloma sčasoma stopnjuje. Kaže se v obliki zatekanja nog, rjave obarvanosti goleni, srbečega ekcema, otrdele kože goleni, vnetja in strdkov v obolelih venah, na koncu pa z odprtjem trdovratne golenje razjede. Nekatere izmed omenjenih sprememb so se pojavile prav pri vas. Pravočasno zdravljenje je pomemben preventivni ukrep in edini način, da preprečimo napredovanje bolezni.

V nogah je izredno veliko ven in samo redke imajo stalen anatomski položaj. Prav zaradi tega je zdravljenje kroničnega venskega popuščanja zelo individualen postopek, ki ga sestavljajo natančen klinični pregled, barvni ultrazvočni pregled in izbira ustreznega načina zdravljenja. Ultrazvočni pregled ima odločilen pomen, saj le na ta način natančno določimo, kateri del venskega sistema ne deluje pravilno in nam pomaga, da se odločimo o načinu zdravljenja.
Ta je odvisen od vrste, števila in položaja obolelih ven, ki jih ugotovimo s kliničnim in ultrazvočnim pregledom. Glede na starost obolelega, vrsto obolelih ven, njihov premer, druge bolezni in osebne preference se odločimo za ustrezen način zdravljenja (sodobne znotrajžilne postopke, kot sta radiofrekvenčna ali laserska zapora obolele vene, klasičen kirurški poseg, ambulantno flebektomijo ali sklerozacijo s peno); neredko pa za optimalne rezultate kombiniramo dva ali celo tri načine zdravljenja.

Dolgo časa je bilo zdravljenje krčnih žil omejeno na kirurško odstranitev žil in skleroterapijo s tekočimi sredstvi (injekcije posebnih spojin, ki poškodujejo steno vene in povzročajo njeno krčenje oziroma zaprtje). Zadnje desetletje so na voljo tudi druge, manj agresivne in hkrati učinkovite in varne metode zdravljenja. Skoraj pri vseh bolnikih lahko danes zdravljenje opravimo v lokalni anesteziji in brez klasičnega kirurškega posega. Na voljo so tudi izsledki številnih kakovostnih kliničnih raziskav, ki potrjujejo učinkovitost in varnost teh sodobnih načinov zdravljenja. Najnovejša metoda, ki se v zadnjem obdobju opravlja v nekaterih sodobnih evropskih fleboloških centrih, je postopek "lepljenja" obolele žile, ki ne zahteva niti anestezije, saj je praktično neboleč. Ponavadi kombiniramo več postopkov, to je odvisno od vrste venske motnje. V nadaljevanju bom kratko naštel le najpomembnejše načine zdravljenja.

Ambulantno flebektomijo je v dermatologijo vpeljal dr. Robert Mueller v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Učinkovit način odstranjevanja večjih podkožnih krčnih žil v lokalni anesteziji skozi majhne reze na koži, ki jih ne šivamo in so čez nekaj mesecev tako rekoč nevidni. Enako pomemben pri tem postopku je odličen estetski izid. Možni zapleti in neželeni učinki so redki in praviloma prehodni. Ambulantne flebektomije so korenito spremenile naš odnos do zdravljenja krčnih žil.

Najpomembnejši sodobni postopki v flebologiji se imenujejo endovenski ali znotrajžilni, saj žile ni treba rezati ter kirurško odstranjevati. Proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja so začeli uvajati endovaskularne posege z termalno (toplotno) ablacijo safenskih ven. Do danes sta se uveljavila naslednja dva načina: ablacija safenskih ven s pomočjo radiofrekvenčne energije ter ablacija s pomočjo različnih laserskih sistemov. Dostopnost dvojnega barvnega ultrazvočnega pregleda z natančno diagnostiko refluksa in prizadetih delov venskega sistema omogoča ciljano odstranjevanje izključno le obolelih venskih segmentov. Z razvojem endovaskularnih metod in z njihovo kombinacijo z ambulantno flebektomijo dandanes lahko zdravimo skoraj vsak primer kroničnega venskega popuščanja površinskih ven v lokalni anesteziji.

Radiofrekvenčna zapora ven

Radiofrekvenčna zapora ven je pridobila v letu 1999 dovoljenje Zvezne administracije za hrano in zdravila ZDA (FDA). V Evropi so jo med prvimi začeli uporabljati že leta 1998 (prof. dr Sanja Schuller Petrović, Univerza v Gradcu, Avstrija).

V obeh primerih v zdravljeno veno vstavimo kateter. Z radiofrekvenčnimi valovi dvignemo temperaturo v steni vene na 120 oC in jo na ta način zapremo. Trajanje segrevanja ter višina temperature sta strogo nadzorovana s pomočjo računalniškega procesorja v aparatu. Pri laserjih je to manj nadzorovan proces; temperature so precej višje in povzročajo dejansko "vrenje" krvi. Sicer je zapora vene pri teh posegih učinkovita v več kot 90 odstotkih primerov. Z radiofrekvenco dosegamo dolgotrajno učinkovitost do 96 %, tudi tri leta po posegu. Pacient je takoj po posegu aktiven, lahko gre v službo in nadaljuje vsakodnevne dejavnosti, le da mora še najmanj dva tedna po posegu nositi kompresijsko nogavico. Hoja je po posegu zelo priporočljiva. Stranski učinki in zapleti so, posebej pri radiofrekvenčni zapori, zelo redki v primerjavi s klasičnim kirurškim posegom in prehodni. Poseg ter tudi obdobje po posegu praktično ne spremljajo bolečine.

Kot sem že omenil, se od leta 2010 v Evropi opravlja postopek "lepljenja" obolele vene, s katerim se skozi kateter v žilo vnese cianoakrilatno lepilo in se žila učinkovito zapre. Pacient ne potrebuje ne anestezije ne postoperativne kompresije (nogavice ali povoji). Največji problem omenjene metode je za zdaj sorazmerno visoka cena. Ta postopek uvajamo tudi v našem flebološkem centru Dermatološkega centra Parmova.

Pri posameznih bolnikih zdravljenje z radiofrekvenco, laserjem ali lepilom ni mogoče, predvsem kadar so vene zelo zvite in je nemogoče vstaviti katetra. Takrat se odločimo za tako imenovano sklerozacijo s peno: kemično spojino (navadno detergent) pomešamo z zrakom in naredimo fino peno. Pena je učinkovitejša kot tekoči sklerozant, saj pred sabo izrine kri in je v neposrednem stiku z žilno steno. Pod ultrazvočnim nadzorom peno vbrizgamo v obolelo veno in tako povzročimo vnetje njene stene, ki privede do zapore. Kot v primeru radiofrekvenčnega posega se kri v nadaljevanju preusmerja v druge, zdrave vene, zaprta vena pa se izključi iz obtoka. Poseg opravimo brez anestezije, saj je neboleč, traja največ 10 do 15 minut, bolnik pa je takoj po posegu aktiven. Čeprav je sklerozacija s peno manj učinkovita kot ostali znotrajžilni posegi, jo lahko večkrat ponovimo, dokler ne dosežemo želenega cilja. Neželeni učinki in zapleti so resda mogoči tako kot pri vsakem posegu na venah, vendar so milijoni opravljenih posegov pokazali, da so zelo redki. Osebe, ki imajo migreno, lahko med skleroterapijo s peno in kratek čas po njej imajo glavobol ali prehodne motnje vida.

Skleroterapija, zlasti tako imenovana mikroskleroterapija, je neredko edina učinkovita metoda za odstranjevanje manjših vidnih žilic na nogah, ki so samo lepotno moteče. Najmanjše žilice učinkoviti odpravimo le s pomočjo vaskularnega laserja.
Ko razmišljamo o zdravljenju krčnih žil, je treba upoštevati dve ključni dejstvi: stanje se bo sčasoma slabšalo, vendar z različno hitrostjo, in zanesljiva določitev obolelih ven s pomočjo barvnega ultrazvoka je ključna za načrtovanje zdravljenja in njegovo uspešnost. Zahvaljujoč novim metodam zdravljenja v sodobni flebologiji lahko težave odpravimo z ambulantnim posegom ter brez oviranja vsakdanjih aktivnosti in z minimalnimi tveganji.

Zatorej vam svetujem, da se naročite na ultrazvočni in klinični pregled ožilja pri flebologu, ki vam bo ob tem svetoval najprimernejši način zdravljenja, prilagojen vašemu splošnemu zdravstvenemu stanju in vašim konkretnim spremembam na venskem žilju spodnjih okončin.

Lep pozdrav, dermatovenerolog prof. dr. Miloš Pavlović.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na