Ošpice so izjemno nalezljiva bolezen. Po podatkih Ameriškega centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) se lahko okuži otrok, mlajši od enega leta starosti, že samo, če vstopi v sobo, v kateri je bil dve uri pred tem nekdo, okužen z ošpicami. Ali drugače, za okužbo odraslih je dovolj že, če okužen človek z ošpicami enkrat kihne v letalu in lahko tako okuži celo letalo, v svoji knjigi opozarja profesor Peter Abrahams, ki je sodeloval s Svetovno zdravstveno organizacijo. To velja seveda v primeru, da ljudje ne bi bili cepljeni proti ošpicami ali jih že ne bi preboleli. Tisti, ki so cepljeni proti ošpicam, in tisti, ki so jih že preboleli, so varni.

Čeprav je danes na voljo cepljenje proti ošpicam, smo v svetu prav zaradi nezaupanja v cepljenje priča ponovnim izbruhom ošpic. SZO je v letošnjem letu dvom v cepljenje razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju, zato je še posebej pomembno, da pri iskanju informacij o cepljenju sledimo z dokazi podprtim informacijam. "Razloge za nezaupanje v cepljenje je treba obravnavati resno in pozorno. Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki dandanes zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami," je ob evropskem in svetovnem dnevu cepljenja povedal Vid Čeplak Mencin, vodja projekta Imuno, v okviru katerega se študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani na svojem Facebook profilu trudijo na enostaven in razumljiv način širiti z dokazi podprte informacije o cepljenju.

Cepljenje je rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep, pa še pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), kjer cepljenje priporočajo, saj gre za enega najučinkovitejših javnozdravstvenih ukrepov za zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni, pred katerimi lahko zaščitimo sebe in svojo okolico. Pred nalezljivimi boleznimi cepiva namreč ne ščitijo le posameznika, temveč tudi družbo. Z dovolj velikim deležem cepljenih v skupnosti lahko preprečimo prenos in širjenje nalezljive bolezni. Dovolj velik delež cepljenih ščiti tudi tiste, ki so najbolj ranljivi, vključno z dojenčki. Vsaka oseba ima zato pravico do lastne zaščite in deljenja družbene odgovornosti za zaščito tistih, ki sami ne morejo biti cepljeni.

"Alarmanten porast ošpic po vsem svetu in predvsem v bližnjih državah, kot sta Francija in Srbija, je resen opomnik, kako pomembno je vzdrževati raven precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito. Hkrati je tudi resno opozorilo, da lahko bolezni, ki se več let niso pojavljale, vnovič izbruhnejo tudi v razvitih državah in zahtevajo smrtne žrtve, čeprav bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti s cepljenjem," je ob evropskem in svetovnem tednu cepljenja povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF Slovenija.

V Sloveniji je precepljenost za bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno, relativno visoka, desetletja je bila celo med najvišjimi v Evropi. Kot je povedala dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ, "se zato pri nas nekatere bolezni, kot so davica, otroška paraliza, rdečke ne pojavljajo več, nekatere bolezni kot npr. ošpice, mumps pa se pojavljajo le posamično kot vneseni primeri iz drugih držav, kjer je precepljenost nižja. Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost, da se ne bi zgodil ponovni izbruh bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili."

Strinjajo se tudi pediatri, ki ne želijo, da bi otroci trpeli ali umrli zaradi ošpic, oslovskega kašlja, davice ali tetanusa. "Naši otroci imajo možnost in pravico, da jih zaščitimo pred nalezljivimi boleznimi. Pravice do najboljše oskrbe jim ne sme odreči ne država ne starši. Kot pediater in starš se bom vedno zavzemal za najboljšo zdravstveno oskrbo vseh otrok in del le te so tudi cepljenja," je povedal pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik in pozval: "Bodimo odgovorni in zaščitimo svoje otroke in sebe pred boleznimi, za katere obstajajo učinkovita in varna cepiva. Naš skupen cilj je zdrava in zadovoljna družba s pogledom v prihodnost in spominom na preteklost.«

Na Ministrstvu za zdravje RS je bila z namenom oblikovanja ukrepov in aktivnosti za povečanje deleža cepljenih v Sloveniji ustanovljena delovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki javnega zdravja, primarni pediatri in šolski zdravniki, specialisti medicine dela in predstavniki ministrstva za zdravje ter zdravstvenega inšpektorata. Kot je povedala Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje RS, "je treba znova povrniti zaupanje v stroko, zdravnike in celoten zdravstveni sistem, ki je zagotovo eden boljših v Evropi. Rezultat bo viden le, če se bomo skupaj povezali stroka, politika in celotna družba in nam bo uspelo obrniti trend razmišljanja v smer, da je cepljenje danes privilegij."