Po podatkih Registra raka Republike Slovenije je pri Slovencih rak kože eno najpogostejših rakavih obolenj. Pri moški populaciji zaseda tretje mesto – takoj za pljučnim rakom in rakom prostate, pri ženskah pa je na drugem mestu, saj je na prvem mestu še vedno rak dojke. In kar je še posebej zaskrbljujoče, za takšno ali drugačno vrsto kožnega raka oboleva vse več mladih ljudi. Tako je najbolj nevarna oblika kožnega raka – malignim melanomom – najpogostejše rakavo obolenje pri osebah med 20. in 34. letom starosti.

Glavni vzrok za nastanek kožnega raka je dolgotrajno in prekomerno izpostavljanje močnemu soncu ter posledično hude sončne opekline. ''V več kot 90 odstotkih primerov se pojavi na delih kože, ki so soncu najbolj izpostavljeni. To so obraz, vrat, ušesa, podlahti in hrbtišča dlani,'' pojasnjuje dermatovenerologinja mag. Metka Adamič, dr. med. Sicer pa so tri glavne in najpogostejše oblike kožnega raka naslednje:

- Bazalnocelični rak

Ta vrsta kožnega raka se običajno kaže kot majhen in mesnat vozliček na enem od najbolj izpostavljenih delih telesa. Ta tip rakavega obolenja raste in se razvija zelo počasi in se zelo redko razširi na druge dele telesa. Lahko pa močno poškoduje kožo, kjer vozliček raste. A če je obolenje odkrito dovolj hitro in če se pacient začne pravočasno zdraviti, so možnosti za ozdravitev zelo dobre.

- Ploščatocelični rak

Ploščatocelični rak se najpogosteje pojavi na obrazu (posebej na ustnicah) in na ušesih. Pokaže se kot lisa rdeče barve, ki se začne sčasoma luščiti. Če se te vrste kožnega raka ne zdravi, se lahko razširi na druge dele telesa in povzroči celo smrt.

- Maligni melanom

Gre za najbolj nevarno boliko kožnega raka, ki nastane iz pigmentih celic. Prepoznamo ga kot črno ali temno rjavo liso, ki ima neravne robove in včasih tudi kakšne neobičajne, nenavadno obarvane pike ali lise. Tudi maligni melanom se lahko razširi na druga tkiva in organe, če ni pravočasno odkrit in zdravljen.

Poskrbite za preventivo

Za zdravje svoje kože in za zmanjšano tveganje za kožnega raka lahko veliko naredite kar sami. Upoštevati morate le nekaj preprostih preventivnih ukrepov.

- Izogibajte se soncu takrat, ko je najmočnejše – torej med 10. in 16. uro. In imejte v mislih, da so sončni žarki močni skozi vse leto, še posebej pa med aprilom in septembrom.

- Upoštevajte ''pravilo sence'' – kadar je vaša senca krajša od vašega dejanskega telesa, je čas, da se pred sončnimi žarki umaknete in da se skrijete v senco.

- Izbirajte oblačila, ki so gosto tkana in po možnost modre barve, kajti modra najbolje odbija ultravijolične žarke. Majice naj imajo malo daljše rokave (rokavi naj segajo malo čez komolce), hlače pa naj pokrijejo stegna in kolena. Na glavo si poveznite klobuk s čim širšimi krajci, oči pa si zaščitite s primernimi sončnimi očali.

- Kadar ste na prostem, se zaščitite s kremami, ki imajo dovolj visok zaščitni faktor (najmanj 15). Prvič si kremo na izpostavljene dele telesa nanesite pol ure, preden odidete na sonce, nato pa si jo znova nanašajte na telo vsaki dve uri oziroma takoj po kopanju ali obilnem znojenju.

- Izogibajte se solarijem, še posebej pretirani rabi le-teh.

- Poskrbite za kožo svojih najmlajših. Ne pozabite, da dojenčki pod šestim mesecem starosti ne smejo na sonce in da jih tudi ne smete mazati s kremami, ki vsebujejo kemična zaščitna sredstva. Otroke, stareje od pol leta, pa lahko mažete z zaščitnimi kremami, a nikar ne pozabite, da jih morate pred soncem skrivati med 10. in 16. uro.

Pregledujte se!

Zelo pomembno je, da si enkrat mesečno pregledate celotno telo in spremljate razvoj pigmentnih znamenj po telesu. Ne pozabite pregledati niti prostora med prsti tako na nogah kot na rokah, plasti pod nohti, dlani in podplatov. Predvsem pa bodite pozorni na kakršna koli nenavadna, atipična znamenja. Pri pregledovanju morate biti pozorni na naslednje značilnosti:

- Asimetrija

Nevarna znamenja, ki bi lahko bila maligna, so ponavadi nepravilnih oblik. Nenevarne, benigne kožne tvorbe pa so simetrične, običajno okrogle.

- Robovi

Melanomske lezije imajo pogosto nepravilne ali nazobčane robove, medtem ko imajo benigna znamenja enakomerne, gladke robove in ''nemoteno'' prehajajo v okoliško kožo.

- Barva

Običajno so pigmentna znamenja enobarvna, in sicer se pojavljajo v določenem odtenku rjave. Maligna znamenja pa lahko prepoznate po tem, da so običajno različnih črno-rjavih barv. Včasih se v njih pojavljajo tudi kakšne raznobarve lise ali pike.

- Premer

Nevarne rakave kožne tvorbe imajo običajno premer več kot pet oziroma šest milimetrov, medtem ko so benigna pigmentna znamenja večinoma manjša od petih milimetrov.

- Evolucija

Za nevarna kožna znamenja je značilno, da se skozi čas spreminjajo in da prej kot slej tako ali drugče opozorijo nase (lahko začnejo srbeti, lahko pečejo, lahko se iz njih cedi kakšna tekočina …).

Sicer pa bodo to soboto v dermatoloških ambulantah po Sloveniji potekali brezplačni pregledi kožnih znamenj, ki ga že tretjo leto zapored organizira Združenje slovenskih dermatovenerologov v sodelovanju z enim od priznanih laboratorijev. Letošnji javnozdravstveni preventivni projekt za zgodnje odkrivanje melanoma letos poteka pod imenom Dan boja proti melanomu, njegov namen pa je osveščanje o preventivi melanoma in spodbujanje ljudi k samoopazovanju in samoopregledovanju. Projekt je med ljudmi naletel na zelo velik odziv – vsi prosti termini (teh je bilo na voljo okrog 500) so bili v pol ure po objavi akcije zasedeni.