Rak prostate lahko prizadene katerega koli moškega in je pogostejši, kot si mislimo. Nad 50. letom starosti zboli do sedem odstotkov moških, še bolj ogrožena pa je starostna skupina nad 80 let, ko se odstotek obolelih poveča za več kot 10-krat. Ker utesnitev sečnice napreduje počasi, so simptomi, kot so oteženo in boleče odvajanje seča, občutek nepopolne izpraznitve sečnega mehurja in prisotnost krvi v urinu, opazni šele v poznejšem stadiju, ko je lahko bolezen že neozdravljiva.

Moški, ki spadajo v ogroženo starostno skupino, lahko možnost obolenja preverijo že veliko prej s pomočjo rektalnega pregleda. Zdravnik na rak prostate posumi, če ob pregledu zatipa zatrdlino oziroma tršo in grčasto prostato, ker pa je zatrdlina lahko še premajhna, je potrebno opraviti še laboratorijske preiskave. V oddanem vzorcu krvi lahko preverijo in določijo raven krvnega tumorskega označevalca PSA (za prostato specifičen antigen), s katerim se odkrije vse več majhnih, na prostato omejenih rakov. V primeru rakavega obolenja se bo raven tega povišala.

Rak pljuč

Pljučni rak je druga najpogostejša oblika raka in eden najpogostejših vzrokov smrti. Razvije se pri vsakem sedmem kadilcu do 70. leta starosti, tveganje pa je še večje pri tistih, ki so že v mladosti pokadili več kot 20 cigaret dnevno. Močno ogroženi so tudi pasivni kadilci, ki so vsakodnevno izpostavljeni cigaretnemu dimu.

Kroničen kašelj, ki ga lahko spremljata tudi kri in bolečina v prsih, sta tipična pokazatelja bolezni, ki je že v poznem stadiju in je pogosto neozdravljiva. Ker pa lahko isti simptomi kažejo tudi na pljučnico in bronhitis, je zadevo dobro preveriti pri zdravniku. Za začetek je dovolj že rentgensko slikanje prsnih organov, kjer bi se rakava tvorba na radiogramu pokazala kot zgostitev, če pa je ta še premajhna, pa lahko prisotnost rakavih celic ugotovimo z laboratorijsko preiskavo izmečka.

Rak debelega črevesa

Rak debelega črevesa je lahko deloma posledica pretiranega uživanja alkohola, pretirane debelosti in pomanjkanja telesne aktivnosti, ter dolgotrajne vnetne črevesne bolezni. Običajno se pojavlja pri moških po 60. letu starosti, več kot polovica obolelih pa znakov sploh nima ali pa jih ne opazi.

Eden izmed znakov, ki nam lahko sporoča, da se v črevesju nekaj dogaja, je tudi kri v blatu. Ta je lahko tako majhna, da je s prostim očesom ne opazimo, kar pa ne pomeni, da jo lahko zanemarimo. Program Svit starostno ogroženim skupinam omogoča imunokemični test, ki zazna tudi minimalne količine krvi v blatu. V primeru, da pa jo tudi odkrijejo, pa je čas za nadaljnje preiskave. Takrat je edina zanesljiva metoda za diagnosticiranje in najboljši način, da zdravnik ugotovi prisotnost polipa in ga odstrani, koloskopija, ki vključuje pregled celotnega črevesja.

Rak mehurja

Najočitnejši znak raka mehurja je lahko prisotnost krvi med uriniranjem. Pri mlajših od 60 let bi lahko šlo tudi za ledvične kamne, zato je vse znake nujno potrebno preveriti pri zdravniku. Med bolj ogrožene spadajo kadilci, tisti, ki so izpostavljeni kemičnim snovem (barvilo anilin, aromatski amini), ter zaposleni v tekstilni in kemični industriji. Če spadate v omenjeno skupino ljudi, bodite zelo pozorni na mogoče simptome, kot so krvav seč in pogosto ter boleče uriniranje.

V kolikor opazite katerega izmed simptomov, se lahko preventivno naročite na citoskopijo, s katero bo zdravnik poiskal morebitne spremembe v notranjosti mehurja, ki bi lahko bile tudi rakave. Če bo med pregledom opazil manjše maligne tvorbe, jih lahko odstrani že med samim posegom.

 Limfom

Limfom je pravzaprav maligno obolenje limfnih vozličev, bezgavk, ki lahko prizadene vse starostne skupine. Za večino malignih obolenj je značilno širjenje bolezni v zdrave organe, zato je potrebno ukrepati, še preden opazimo prve znake obolenja. Prvi simptom je lahko neboleča zatrdlina v vratu, pazduhi ali dimljah in če ta ne izgine en teden po nastanku, je treba obiskati zdravnika.

Prisotnost morebitne tvorbe limfoma lahko pokažejo že enostavni krvni testi, a nam natančnejše rezultate pokaže šele biopsija. To je diagnostični postopek, med katerim odvzamejo košček tkiva ali vzorec celic in tako zanesljivo ugotovijo, ali gre za limfom in če, za katero vrsto limfoma gre.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na