Ker do globoke venske tromboze (GVT) najpogosteje prihaja v spodnjih okončinah in medenici, se bolezen običajno kaže s simptomi, kot so bolečina v mečih, ki se poslabša ob upogibu stopala navzgor, otekanje prizadete noge, modrikasta obarvanost ali pordelost noge zaradi slabšega pretoka krvi, nabreklost ven v nogah in nekoliko povišana telesna temperatura.

Za GVT zbolevajo predvsem starejši moški in ženske. Obolevnost narašča s starostjo, sicer pa za njo zboli kar 50 odstotkov bolnikov po odstranitvi prostate in tretjina bolnikov, ki so preživeli srčni infarkt. Nastane kot posledica poškodbe žilne stene, upočasnjenega pretoka krvi in genetske nagnjenosti k nastanku krvnih strdkov.

Tveganje za nastanek GVT močno povečujejo jemanje kontracepcijskih tabletk, nosečnost, obdobje prvih šest tednov po porodu ter nadomestno hormonsko zdravljenje, poleg tega pa med dejavnike tveganja spadajo še debelost, dolgotrajno mirovanje v postelji, poškodbe medenice in kolkov ter spodnjih okončin, operacije, še posebej nevrokirurške, urološke ali ginekološke, hujše bolezni, kot na primer srčno popuščanje, maligne bolezni, srčni infarkt in vnetne bolezni črevesja, predhodna pljučna embolija ali družinska nagnjenost k njej ter genetska nagnjenost k nastanku strdkov.

V tretjini primerov se strdki, ki nastanejo v venah v mečih, raztopijo sami od sebe, od 20 do 30 odstotkov pa se jih odtrga. Ti potujejo naprej po venah ter povzročajo zaplete.

Če strdek potuje v pljuča, namreč lahko povzroči smrtno nevarno pljučno embolijo, ki se kaže predvsem s pomanjkanjem sape, bolečino v prsih, pospešenim srčnim utripom in krvavim kašljem, lahko pa povzroči strdek tudi zaporo odtoka krvi v spodnji okončini, zaradi česar ta močno oteče in postane boleča.

Preprečite nastanek strdka!

Nastanek globoke venske tromboze lahko v veliki meri preprečite. Pri tem je izjemno pomemben zdrav življenjski slog, ki vsekakor vključuje redno telesno aktivnost. Dolgotrajno sedeče delo ali ležanje namreč močno povečuje tveganje za nastanek strdkov, saj je pretok krvi upočasnjen, včasih pa celo prekinjen. Zato vsaki dve uri vstanite in naredite nekaj korakov, ne glede na to, ali sta v službi ali pa na letalu. Če ne morete vstati, pomaga tudi napenjanje in sproščanje mišic na nogah. Če morate zaradi kakšne poškodbe, nosečniških zapletov ali hujše bolezni ležati več dni ali celo tednov zaporedoma, se o zaščiti pred nastankom strdkov pogovorite z zdravnikom.

Tveganje za GVT boste bistveno zmanjšali tudi, če boste opustili škodljive navade, kot na primer kajenje, skrbeli za zdravo telesno težo in pili veliko vode, da bo vaše telo dovolj hidrirano. Pomaga tudi premišljena raba zdravil, kar pomeni, da ne jemljite hormonskih zdravil, če ste že genetsko izpostavljeni tveganju za nastanek strdkov ali kadite.

Pomemben pa je tudi vaš proaktiven odnos do zdravljenja. O zaščiti pred GVT se tako pogovorite z osebnim zdravnikom, če ste nedavno prestali kakšen poseg, obiščite pa ga tudi, če izkušate katerega od naštetih simptomov in ste bili v roku osmih tednov na daljšem letalskem poletu ali operaciji. Ženske pa svojim ginekologom, še posebej po 30. letu starosti, nikar ne prikrivajte kajenje.

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani? To lahko storite s klikom na