Ko bolniki izvedo kruto diagnozo, navadno sledi velik šok. Poleg tega se morajo sprijazniti z diagnozo, zbrati moč za zdravljenje in se spoznati z novimi, neznanimi izrazi, ki bodo omogočili, da bodo razumeli bolezen in proces zdravljenja. Diagnoza pa ni težka le za bolnika, temveč tudi za vse bližnje, ki pogosto ne vedo, kako primerno reagirati.

"Vsakdo od nas ima drugačne potrebe, enako je z bolniki, ki trpijo za rakom. Nekatere moti, ker ljudje mislijo, da morajo nenehno govoriti o njihovi bolezni, medtem ko drugi z bližnjimi želijo deliti svoje izkušnje. Najbolj pomembno je, da bolnika iskreno vprašamo ali želi ali ne želi govoriti o bolezni," pravi psihologinja Ljerka Zorič iz psihološkega centra za svetovanje ljudem, obolelim za rakom.

"Matere pogosto želijo zavarovati svoje otroke in jim ne dajejo dovolj informacij o svoji bolezni, čeprav bi otroci radi vedeli. Zaradi tega so zmedeni, saj ne razumejo, kaj se dogaja z odraslim. Po drugi strani nekateri zanikajo bolezen svojega partnerja in je niti ne želijo izrekati. Tudi bolniki morajo spoštovati želje bližnjih in se zavedati, da o bolezni ni vsakdo pripravljen govoriti, četudi si sami to morda želijo," je pojasnila Zorićeva, ki vodi individualno in skupinsko svetovanje za ženske, ki trpijo za rakom. Psihologinja je na hrvaškem ustanovila Center za psihološko pomoč ženskam, ki trpijo za različnimi vrstami raka. Ženskam in njihovim najbližjim želi pomagati pri soočanju z boleznijo. Psihologinja pravi, da oddelki za onkologijo navadno nimajo zaposlenega psihiatra, kar je velika škoda, saj so sami prezaposleni in včasih premalo specializirani za psihološko pomoč, ki jo bolniki z rakom zagotovo potrebujejo.

Na srečo pa obstaja veliko število različnih društev za pomoč rakavim bolnikom, zato je dobro, da se pacienti vključijo v enega izmed izmed njih, pridružijo pa naj se jim tudi bližji. V društvih bodo hkrati pridobili vse potrebne informacije, ki bodo pripomogle k manjšemu stresu ob poznejšem zdravljenju.

Ker je podpora izjemno pomembna, pa še nekaj nasvetov, kako reagirati ob diagnozi in tekom zdravljenja.

Česa ne smete narediti in reči:

1. Saj to ni nalezljiva bolezen kajne?
2. Ojoj, moj stric je zaradi tega umrl.
3. Ne sprašujte, če je bolezen smrtno nevarna.
4. Ne postavljajte ves čas vprašanj o tem, za katero vrsto raka gre, kako se ga zdravi, kdaj bo odšel v bolnišnico ...
5. Ne pomilujte ga in ne obnašajte se, kot da je kužen.
6. Ne pretiravajte s čestitkami o njegovem pogumu.
7. Ne reklamirajte raznih čudežnih napitkov, živil in tablet, če ni znanstvenega dokaza, da le-te zares delujejo.
8. Ne zasujte ga z očitki njegovih preteklih grehov in dejanj, četudi so morebiten vzrok njegove diagnoze.
9. Ne zasujte ga z raznimi članki in (nepotrjenimi) raziskavami zdravljenja, ki ste jih po možnosti našli na spletu.
10. Ne govorite, da upanje ostaja. Pred vami je namreč oseba, ki se mora z boleznijo soočiti, se posvetiti zdravljenju in ne nekdo, čigar življenje visi na nitki.
11. Ne prepričujte ga, da je raka mogoče pozdravite le z upanjem in dobro voljo. Bolnik ne sme izgubljati časa in mora čim prej začeti ustrezno terapijo. Močna volja je zagotovo potrebna, ni pa edino, ki lahko reši bolnika.
12. Ne pametujte o pomenu zdrave prehrane za zdravljenje. Če je potrebno, bo to storil zdravnik.

Stvari, ki bolniku pomagajo:

1. Najprej globoko vdihnite ter zberite svoje misli in občutke.
2. Če ostanete brez besed, priznajte, da vas je novica šokirala.
3. Lahko rečete, da vam je žal in da sočustvujete, vendar s tem ne pretiravajte.
4. Vprašajte, kako se počuti in če bi rad o tem govoril.
5. Če oseba reče, da se dobro počuti ali pa pogovor o bolezni hitro zaključi, s pogovorom ne nadaljujte, temveč ga pustite pri miru.
6. Če čutite, da ste sposobni pomagati, se ponudite. Če znate kuhati, mu pripravite polnovreden obrok in mu ga odnesite. Namesto tega lahko ponudite tudi pomoč pri pospravljanju, nakupovanju ali prevozu na zdravniške preglede.
7. Pomoči ne ponudite, če zanjo nimate časa ali niste finančno sposobni, da bi obljubljeno izpolnili.
8. Pokažite sočutje, ampak bolnika ne pomilujte. Že tako ne maramo, da se smilimo drugim, kaj šele takrat, kadar smo bolni.
9. Bodite optimistični in povejte, da mislite nanj. Bodite iskreni, v nobenem primeru pa ne pretiravajte.
10. Ne bojte se, da boste rekli nekaj napačnega. Bolniki razumejo, da tudi vam ni lahko. Zavedajo pa se, da jim želite le najboljše. Konec koncev je dober namen tisti, ki šteje največ. 

Ste se nam že pridružili na naši Facebook strani ? To lahko storite s klikom na