Plešavost

Zdravila, ki jih bolnik prejema med kemoterapijo, uničujejo tudi korenine las in dlak. Nekateri pacienti ne izgubijo zgolj las, temveč tudi obrvi, trepalnice, dlake pod pazduho in sramne dlake, vse to pa se zgodi v enem do treh tednov po začetku zdravljenja. Izguba dlak po kemoterapiji je začasna, lasje pa zrastejo nazaj v treh do desetih mesecih po koncu zdravljenja. Plešavost in izgubo dlak pa lahko povzroči tudi radiološko obsevanje, a le na območjih, kjer je oseba obsevana. Z izgubo dlak se pacienti soočajo zelo različno – nekateri se enostavno sprijaznijo s tem, drugi se odločijo, da si bodo lase postrigli še pred zdravljenjem, tretji pa ves čas zdravljenja in dokler jim lasje ponovno ne zrastejo nazaj, nosijo klobučke, kape, šale in lasulje, s katerimi prekrivajo izgubo.

Slabost

Kemoterapija je oblika zdravljenja, ki najpogosteje povzroča slabost in bruhanje. V večini primerov bolniki prejmejo zdravila proti slabosti, ki jim pomagajo, vendar pa določene študije kažejo, da na razvoj slabosti pomembno vplivajo bolnikova pričakovanja pred začetkom zdravljenja. Osebe, ki že pred začetkom zdravljenja pričakujejo slabost, naj bi tako petkrat pogosteje trpele zaradi nje in bruhanja. To sicer ne pomeni, da se je z močjo misli mogoče izogniti slabosti, jo je pa mogoče zmanjšati. Zdravniki pa poleg pozitivnega mišljenja priporočajo izogibanje mastni, cvrti, slani in pikantni hrani.

Utrujenost

Utrujenost je resna težava, s katero se spopada vsaj 70 odstotkov bolnikov z rakom. Je pogosta posledica kemoterapije in obsevanja, povzroči pa jo lahko tudi anemija, do katere privedeta omenjeni metodi zdravljenja. Ker utrujenost s počitkom ne mine, vpliva na vsakdanje aktivnosti. Zaradi tega se je priporočljivo izogibati težkemu delu, skrbeti za uravnoteženo prehrano, se redno gibati in počivati. Bolniki se morajo poleg tega zavedati, da utrujenost ne pomeni, da se bolezen slabša in je zdravljenje neučinkovito, saj gre za običajno posledico različnih dejavnikov in bioloških procesov.

Progresivna in nepovratna izguba sluha je lahko posledica radiološkega obsevanja ali kemoterapije na osnovi platine. Zdravila lahko poškodujejo lasne celice v notranjem ušesu, zaradi česa se uho slabše odziva na zvočno valovanje. Študija, ki so jo leta 2010 opravili nemški znanstveniki, je pokazala, da je izguba sluha najpogostejša pri pacientih, ki so jim raka diagnosticirali v mladosti, najverjetneje zato, ker so v življenju prejeli višje količine zdravil na osnovi platine. Otroci in mladostniki, ki prejemajo tovrstna zdravila in kemoterapijo na osnovi platine, naj bi zato redno hodili na avdiometrične preglede, predvsem za frekvence nad 2 kHz, tudi po zaključku zdravljenja. Pomagajo lahko kohlearni implantati, elektronske naprave, ki jih kirurško vstavijo v pacientovo notranje uho in omogočajo vnovično zaznavo zvoka.

Diareja

Nekatera zdravila v kemoterapiji, še posebej pri zdravljenju raka danke in gastrointestinalnega trakta, lahko povzročijo diarejo, tudi zelo hudo. Pacienti, ki se soočajo s tovrstnimi težavami, naj uživajo lahko prebavljivo hrano, na primer bel riž in banane, izogibajo pa naj se surovemu sadju in zelenjavi ter vsem živilom, ki vsebujejo veliko vlaknin. Pozorni naj bodo tudi na to, da zaužijejo dovolj tekočine, saj jim bo v nasprotnem primeru grozila dehidracija. Osebe, ki trpijo za diarejo, naj tako dnevno zaužijejo od 8 do 12 skodelic tekočine – vode, čaja ali čiste juhe.

Upad libida

Moški z rakom v predelu medenice (rak na mehurju, prostati ali danki) zaradi bolezni pogosteje izkušajo spolno disfunkcijo kot drugi pacienti. Vendar pa to ne velja zgolj za moške, temveč tudi za ženske, ki so prebolele raka dojke ali ginekološkega raka. Pri vseh drugih pacientih pa lahko kemoterapija in obsevanje prizadeneta živčevje, krvne žile in hormone, ki nadzirajo spolno funkcijo. Bolečina, utrujenost, depresija in anksioznost, ki spremljajo rakave bolnike, pa tudi niso redki stranski učinki in prav tako pomembno vplivajo na spolno življenje. Strokovnjaki opozarjajo, da se je o teh stvareh treba pogovoriti z zdravnikom. Če v prihodnosti načrtujete otroka, se je pred začetkom zdravljenja treba pogovoriti tudi s strokovnjakom za plodnost, pacienti pa naj bi med seksom uporabljali kondome, saj lahko v spermi ostanejo sledi kemoterapije, ki pa so lahko za partnerja škodljive. Za razliko od drugih stranskih učinkov spolna disfunkcija traja dlje, tudi ko je bolezen že v remisiji, zato morajo biti pacienti odkriti do svojih partnerjev in se z njimi pogovoriti o svojih željah in skrbeh. Nekaterim moškim težave olajša viagra.

Spremembe kože in nohtov

Pri nekaterih bolnikih se zaradi kemoterapije lahko pojavijo konstantna in zoprna srbečica, suhost in pordelost kože. Vsi ti simptomi pa so lahko tudi znak kronične bolezni ledvic ali jeter. Uporabljajte blaga mila in losjone brez dodatkov in arom, predvsem pa se o težavi pogovorite z zdravnikom. Nekateri pacienti pa opazijo tudi spremembe na nohtih. Ti lahko zaradi kemoterapije postanejo temni, rumeni ali pa lomljivi. V tem primeru gre večinoma za lepotne spremembe in niso znak toksičnih učinkov. Strokovnjaki svetujejo nošnjo hladilnih rokavic med kemoterapijo, ki naj bi zmanjšale spremembe na nohtih.