Pljuča so naš največji dihalni organ in se nahajajo v prsnem košu. Razdeljena so na dva dela, levega in desnega, a je leva stran nekoliko manjša zaradi prostora, ki ga zaseda srce. Zrak, ki ga vdihnemo, gre skozi nos ali usta, naprej do žrela in grla, dokler končno ne pride tudi v naša pljuča. Osnovne naloge naših dihal so torej dovajanje kisika v pljuča, prenos kisika v kri in odvajanje odpadnih snovi oziroma ogljikovega dioksida. Njihova vloga v našem telesu je ključnega pomena, da lahko samodejno dihamo, zato moramo pljučne okužbe jemati resno. Pljučnice najpogosteje delimo na tipične – bakterijske in atipične, ki se med lahko seboj razlikujejo po povzročiteljih, kraju okužbe, obsegu bolezni in načinu zdravljenja.

Bakterijska pljučnica

Pri bakterijski pljučnici se prvi znaki običajno pokažejo zelo hitro, na primer visoka temperatura, ki jo pogosto spremlja tudi mrzlica, kašelj z gnojnim in obilnim izmečkom, levkocitoza (zvišanje levkocitov v krvi), visoki vnetni parametri, oteženo dihanje, bolečine v prsih, še posebej ob globokem vdihu in zadihanost že sama po sebi. 

Atipična pljučnica

Atipična pljučnica se začne počasneje, lahko nas boli glava, izmeček ni zelo gnojen, temperatura pa je rahlo povišana, kot tudi levkociti in vnetni parametri. Prav tako se lahko pojavijo bolečine v mišicah in sklepih. Atipična vrsta pljučnice je običajno zelo nalezljiva, a ima večinoma lažji potek kot tipična oziroma bakterijska. 

Kako poteka zdravljenje? 

Če imate katerega koli od simptomov, je dobro, da se čim prej odpravite k zdravniku, ki bo tudi postavil pravilno diagnozo in predpisal ustrezno zdravljenje. S stetoskopom bodo poslušali vaše dihanje, na podlagi katerega bodo lahko ugotovili, ali gre res za pljučnico, sočasno pa bodo lahko preverili tudi razširjenost okužbe z rentgenskim slikanjem pljuč. Z dodatnimi preiskavami, kot so preiskava krvi, urina in vzorca izmečka, pa bodo lahko lahko natančno opredelili tudi vrsto pljučnice, s katero se bori vaše telo.